Na območju Otiškega Vrha je voznik izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal v reko Mislinjo. V krvi je imel 2,3 promila alkohola. V prometni nesreči se je lažje poškodovala sopotnica, medtem ko so jo ostali trije sopotniki in voznik odnesli brez poškodb.
V Holmcu so obravnavali voznika, ki je vozil s skoraj dvema promiloma alkohola v krvi, v Solčavi pa so policisti zaradi nesigurne vožnje ustavili voznika osebnega vozila, ki je imel v krvi neverjetnih 3,76 promila alkohola.
"Danes ponoči smo v Celju ustavili še voznico osebnega vozila, ki je po Mariborski cesti vozila v nasprotni smeri. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imela 3,20 promila alkohola v krvi," so sporočili s PU Celje.
Vnovični pozivi policije
Vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč. Vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, praviloma slabše zaznavajo dogajanje na cestah, zmanjša se njihova možnost predvidevanja in presoje, poveča pa se verjetnost povzročitve prometne nesreče, opozarjajo na policiji.
Vse udeležence cestnega prometa znova opozarjajo, da je vožnja pod vplivom alkohola zelo nevarna. Prisotnost alkohola zmanjšuje psihofizične sposobnosti in povečuje tveganje za povzročitev prometnih nesreč, sploh tistih z najhujšimi posledicami.
Alkohol pri voznikih med drugim zmanjšuje možnost pravega zaznavanja okolice, zmanjša vidni kot in vpliva na zmožnost ocenjevanja razdalj in ocenjevanja hitrosti drugih vozil. Reakcije voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, so počasnejše, saj možgani potrebujejo več časa za odziv na nevarnosti na cesti. Vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, imajo običajno povečan občutek samozavesti, kar pogosto vodi k prehitri vožnji ter tveganim prehitevanjem. Zato znova opozarjamo vse udeležence cestnega prometa, da alkohol in promet nikakor nista združljiva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.