Slovenci pač imamo do alkohola pozitiven odnos in ljubezen do pijače se pri večini ne neha niti, ko vedo, da bodo sedli za volan.
Vožnja pod vplivom alkohola pa izjemno poveča verjetnost za nastanek prometne nesreče, še posebej tistih nesreč z najhujšimi posledicami. Stopnja tveganja pa se povečuje s količino zaužitega alkohola. Strokovnjaki pravijo, da je pri koncentraciji 0,5 g/kg verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja kot če bi bil voznik popolnoma trezen.
V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu, vsako drugo voznik, ki je premočno pritiskal na plin. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2007 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli milijardo in pol evrov družbene škode.
Vinjenih voznikov pa ni ustavil niti strožji zakon iz leta 2008, saj na policiji te voznike redno gostijo v treznilnicah in te le redko samevajo. Preverite, koliko gostov so imeli od začetka sprejetja zakona, kako udobno je bivanje v njih, koliko treznjenje pijanih stane davkoplačevalce in natančno kako alkohol vpliva na sposobnosti voznika.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.