V romskem naselju Kerinov Grm načrtujejo postopno ureditev kanalizacije, čistilnih naprav, dostopa do vrtca in drugih osnovnih pogojev za dostojno življenje. "Kjer bodo jasno urejeni lastniški odnosi, infrastruktura in dostop do javnih storitev, zlasti izobraževanja," je v sredo pojasnjeval državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben.
Številni prebivalci nimajo niti dostopa do tople vode ali higienskega minimuma. Občina je zato na začetku leta v naselje postavila kontejner s tuš kabinami in stranišči, a ključa prebivalcem še ni predala. "Lahko bo čez eno leto, imamo ga, če drugače ne zaradi lepšega, da narod vidi, da je občina postavila, ni pa še odprto, a naši Romi bi želeli čim prej, da se odpre, da lahko grejo pod tuš pa da lahko gredo na wc, zdaj pa hodijo vsi na polje," stanje na terenu opisuje romski svetnik v Krškem Dejan Brajdič.
Bolj kot ne sameva tudi vrtec, ki ga v povprečju obiskuje zgolj okoli pet otrok. "In to vsak dan večinoma po tri, štiri, pet," priznava Brajdič.
Pilotni primer in očitki Fursu
Vlada ureditev razmer v Kerinovem Grmu vidi kot pilotni primer, s katerim želi preveriti delovanje sistema v praksi, preden bi ga razširili v zahtevnejša okolja. "Rad bi poudaril to, da se zavedamo in da se bo morala zavedati romska populacija, da nič ne bo podarjenega, da bo tudi na njih velika odgovornost, kajti zagovarjamo stališče, da smo pred zakonom vsi enaki," je prejšnji teden poudaril tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin.
Občinski romski svetnik pa ob tem opozarja, da država na eni strani daje, na drugi pa z izvržbami, ki jim jo omogoča Šutarjev zakon, tudi jemlje."Zdaj bo več kriminala kakor je bilo, tudi več bodo kradli, vsem ljudem bodo kradli, kar bodo vidli, živali, od kmetije, kar bodo imeli, vse bo šlo, in kdo bo potem odgovoren? Golob bo odgovoren, mi ne bomo odgovorni, mi se moramo preživeti, otroka je treba nahraniti, treba jesti," pravi Brajdič.
Romi Finančni upravi očitajo diskriminacijo in si želijo več možnosti za obročno odplačevanje dolgov, na FURS-u pa odgovarjajo, da so obročno odplačevanje odobrili vsakemu zavezancu, ki je za to zaprosil in izpolnjeval predpisane pogoje.
Koliko pa je trenutno takih v naselju, ki hodijo v službo? "Ja eni so, zdaj se je kar začelo, zdaj hodijo v službo, ene deset Romov zagotovo že hodi v službo," ocenjuje Brajdič. Torej 10 od 350 ljudi? "Ja tako, počasi, to ni z danes na jutri, potrebno je gledati razpise, se prijaviti, po eni strani pa potem, ko vidijo, da so Romi, dobijo zavrnitev."
Poleg krške občine je država pogovore doslej začela tudi z občinami Črnomelj, Škocjan in Rogaševci. Z vsako od njih bo podpisano pismo o nameri, v katerem bodo jasno določene obveznosti države in lokalne skupnosti. Vprašanje pa ostaja, ali bodo te obveznosti prinesle težko pričakovane dolgoročne rešitve.
