Novo dogovarjanje o Piranskem zalivu: opeharjeni ribiči in ogrožen arbitražni sporazum?

Hrvaški Večernji list je včeraj objavil podrobnosti dogovora med Slovenijo in Hrvaško o ribolovu v Piranskem zalivu, ki sta ga državi po tiho pripravljali več mesecev. 

Dokončno naj bi ga dorekla zunanja ministra, cilj pa je začasen skupni ribolov hrvaških in slovenskih ribičev na omejenem območju v Piranskem zalivu, razveljavitev vseh izdanih kazni ribičem iz Hrvaške in Slovenije, pa tudi zaustavitev vseh sodnih postopkov in prenehanje kaznovanja ribičev. Dogovor ne bo prejudiciral dokončnega dogovora o meji, rešitev bo prišla na vrsto, ko bo dozorel čas za to, so diplomatski viri povedali za hrvaški časnik.  

To seveda odpira vprašanje, ali je Slovenija sprejela hrvaško stališče, da je arbitražni sporazum mrtev. 

MZZ: Arbitražna razsodba je dokončna in zavezujoča

Z ministrstva za zunanje zadeve so odgovorili, da je minister Anže Logar članom odbora za zunanjo politiko na januarski zaprti seji podrobno predstavil zatečeno stanje v zvezi z uveljavitvijo arbitražne razsodbe ter dejanske razmere na morju glede ribolovnih režimov, o vseh nadaljnjih dogovorih s sosednjo Hrvaško pa bo odbor pravočasno seznanjen. "Glede meje med Slovenijo in Hrvaško je minister večkrat poudaril, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča," so dodali. 

Opozicija: Janša s "solo akcijami" ogroža arbitražni sporazum

"Gospod Janez Janša zlorablja svoj položaj, ko se bilateralno dogovarja o nečem, kar je bilo že dogovorjeno, kar že piše v določbi arbitražnega sodišča," je poudaril poslanec SD Matjaž Nemec. Grozi nam, da se bomo nepovratno vrnili v čas, ko smo parcialno reševali obmejno vprašanje, je opozoril. Arbitražni sporazum namreč preneha veljati, če pride do bilateralne pogodbe med državama. 

Spomnil je, da je Hrvaška dosegla zunanjepolitične cilje desetletja, pridružila se je EU, obeta se ji vključitev s schengensko območje, dobila pa je tudi povabilo v OECD. "Kaj je Republika Slovenija dobila v zameno? To da bodo hrvaški ribiči lahko lovili tudi v slovenskem morju," je odgovoril na svoje vprašanje, pozneje pa namignil, da Janša bolj kot slovenske rešuje hrvaške zunanjepolitične in strateške cilje. 

Brisanje kazni, ki so jih dobivali tako slovenski kot hrvaški ribiči, ne odtehta, to vprašanje bi lahko zlahka rešili drugače, je prepričan. "Kar se bomo dogovorili na področju območja teritorialnega morja, pa bo ostalo za vse večne čase in bo nepopravljivo. Torej Janez Janša de facto ogroža arbitražni sporazum in odločbo arbitražnega sodišča. Temu se moramo zoperstaviti," je zaključil. 

Dogovarjanje mimo državnega zbora in brez vsake razprave je problematično, se strinja poslane Levice Matej T. Vatovec. "To je očiten odstop od arbitražnega sporazuma, ki je bil ugoden za Slovenijo," je poudaril. 

Podobno menijo tudi v Listi Marjana Šarca (LMŠ). "Predsednik vlade Janez Janša se ni prvič sam pogajal s hrvaško vlado in vsakokrat, ko se je šel sam pogajat mimo državnega zbora, se ni dobro končalo za našo državo," je stališče stranke o novem slovensko-hrvaškem dogovarjanju povzel Brane Golubovič. Dodatni dogovor glede rešitve problema ribolova v Piranskem zalivu sicer pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da to ne sme vplivati na dosežen arbitražni sporazum, tukaj je meja določena.

"Po našem mnenju gre za dodaten sporazum, ki ne mora vplivati na arbitražo, na odločitev arbitražnega sodišča. V kolikor pa je Janez Janša dosegel kak drug dogovor, ki bi šel v smeri, da se razveljavi odločitev arbitraže, pa bi lahko govorili o nacionalni izdaji slovenskih interesov, lahko bi govorili, da je Janez Janša na slovenskem teritoriju spustil slovensko zastavo na pol droga," je še dodal. 

V Stranki Alenke Bratušek (SAB) se strinjajo, dogovor o razveljavitvi kazni je pozitiven ukrep v korist ljudi na obeh strani meje, a ne sme ogroziti arbitražnega sporazuma. "Kar zadeva dogovor o območju skupnega ribolova v stranki SAB stojimo na stališču, da je arbitražna odločba o meji med Slovenijo in Hrvaško zelo jasna. Zavzemamo se za pravno državo in spoštovanje sodb mednarodnih sodišč, zato lahko vsakršna poteza v nasprotju z arbitražnim sodiščem škoduje Sloveniji in zruši pravno zavezujoč dogovor," opozarjajo. 

V SNS pa, nasprotno, vztrajajo, da sporazum o arbitraži ni veljaven, češ da temelji na napačnem ugotovljenem dejanskem stanju. "Hrvaška bi morala razveljaviti vse kazni za slovenske ribiče, saj lovijo v svojem morju, medtem ko hrvaški ribiči lovijo v morju, ki ga je po drugi svetovni vojni prigrabila Hrvaška," je prepričan predsednik stranke Zmago Jelinčič.  

Predsednik Desusa Ljuba Jasnič je bil kritičen do formulacije, da se bo o meji odločalo, ko bo dozorel čas za to. "Ko nekaj nočeš, ne želiš, se diplomatsko izmuzneš s "ko bo dozorel čas za to". Kdaj bo ta čas prišel, ko pa je že odšel? Bojim se, da smo v razgovorih s Hrvaško mnogo zamudili. Tisti, ki odločajo o tem, v tem trenutku že vedo, zakaj še ni dozorel čas za to!" je prepričan. Poudarja tudi, da gre za dogovor predsednikov vlad in ne vlad obeh držav. 

'Slovenski ribiči bodo opeharjeni'

Nemec je prepričan, da bo dogovor opeharil slovenske ribiče, saj bodo zdaj lahko tudi Hrvati lovili v z ribami bogatejšem slovenskem delu Piranskega zaliva. Njegova poslanska kolegica Meira Hot, ki kot Pirančanka dobro pozna razmere, se strinja z njim. Slovenski del Piranskega zaliva je izjemno bogat, ker se v nasprotju s Hrvati nismo šli divjega ribolova, je dejala. Spomnila je, da je odbor za zunanjo politiko minuli teden ministre pozval, naj v dogovarjanje vključijo tudi ribiče, a se to po njenih informacijah spet ni zgodilo.  

Da bodo naši ribiči potegnili kratko, je prepričan tudi Matej T. Vatovec (Levica). "Hrvaški ribiči imajo večjo, močnejšo floto, več ladij, tudi boljšo opremo za ribolov," je opozoril poslanec, ki prihaja iz Kopra. "Vem, da bo to precej prizadelo naše ribiče v Kopru, Izoli in Piranu," je napovedal. Morebitna uvedba kvot bi škod nekoliko popravila, a še vedno ostaja bojazen, da bo vlada s takšno potezo slovenskim ribičem odvzela posel, je dodal.

"Kot poslušam, se ribiči s tem ne strinjajo. Moja podpora gre njim, brez njihovega glasu ne more biti dogovora," pa pravi Desusov Jasnič, ki podpira takojšnje brisanje vseh kazni. 

V Gibanju Svoboda so na našo prošnjo za komentar odgovorili, da ne glede na to, kaj se je aktualni predsednik vlade dogovarjal s hrvaško stranjo, noben dogovor ne more biti obvezujoč, dokler ga ne potrdi državni zbor: "V Gibanju Svoboda ne poznamo podrobnosti pogovorov, upamo pa, da ne gredo v smeri spodbijanja arbitražnega sporazuma. To bi namreč pomenilo hudo škodovanje slovenskim nacionalnim interesom in  zanikanje ljudske volje, izražene na referendumu."

Kot dodajajo, smo po vseh težavah in naporih  leta 2017 dobili pravno zavezujočo arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško: "Ta končna razsodba je določila tudi morsko meddržavno mejo v Piranskem zalivu. Ta ali kateri koli drug dogovor zato ne more vsebovati drugačne "rešitve o meji", saj je arbitražna razsodba del mednarodnega prava. Slovenija arbitražno razsodbo, za razliko od Hrvaške, priznava, zato sklenitev takšnega dogovora lahko pošlje napačno sporočilo Hrvaški.  Točna zamejitev območja skupnega ribolova naj še ne bi bila dogovorjena, zagotovo pa naj to ne bi bilo območje, ki ga predvideva dvostranski sporazum o obmejnem sodelovanju (Sops), po katerem bi slovenski ribiči lahko lovili vse do Vrsarja. Gre za kvote na podlagi zgodovinskih pravic slovenskih ribičev, ki jih je Sloveniji leta 2011 uspelo zaščititi v hrvaški pristopni pogodbi k EU (so zato tudi del evropskega pravnega reda), zato gre, s pravnega stališča, zlasti pa z vidika prihodnjega razvoja slovenskega ribištva, za nerazumljivo potezo. Navsezadnje ob še nedoločeni zamejitvi pozabljamo tudi, da pravila ribolova ne določajo nujno le države članice, ampak predvsem pravila EU prek skupne ribiške politike. Zadeve bi bilo zato potrebno preveriti in urediti tudi z Evropsko komisijo v Bruslju."