Slovenija bo za Ukrajino kupovala ameriške rakete zemlja-zrak

Nataša Pirc Musar in Mark Rutte sta v Predsedniški palači spregovorila o sprejetih odločitvah članic na vrhu Nata v Haagu, odvračalni in obrambni drži zavezništva ter nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih in varnostnih temah, zlasti o vojni v Ukrajini.

Slovenija Ukrajino še naprej podpira - finančno, humanitarno in vojaško - ter zagovarja diplomatska prizadevanja za pravičen in trajen mir, ki bo spoštoval mednarodno pravo in pravico Ukrajine, da sama odloča o svoji prihodnosti, so sporočili iz urada predsednice republike.

Predsednica je v pogovoru z Ruttejem poudarila tudi, da je pomembno, da je Slovenija verodostojna zaveznica in da se zaveda pomena obrambne sposobnosti in odpornosti v času spremenljivih geopolitičnih okoliščin in zahtevnih varnostnih izzivov.

Prav tako je poudarila strateški pomen stabilnosti Zahodnega Balkana, kjer sta pomembni sodelovanje Nata in EU ter nadaljnja prisotnost v operacijah in projektih za krepitev varnostnih zmogljivosti in stabilnosti.

Slovenija na tem območju s prisotnostjo pripadnikov Slovenske vojske in policije že vrsto let igra pomembno vlogo ter pomaga pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Prav tako ostaja zavezana močnemu, usklajenemu in odgovornemu evroatlantskemu sodelovanju ter prizadevanjem za vključitev držav regije v evroatlantske povezave.

Rutte, ki se mudi na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji od prevzema položaja generalnega sekretarja, se je sicer danes na Brdu pri Kranju pred tem sestal tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom, dopoldne pa sta oba nagovorila Parlamentarno skupščino Nata v Ljubljani.

Slovenija ima kredibilen načrt zviševanja proračunskih izdatkov za obrambo in varnost, je danes po srečanju s premierjem Golobom na Brdu pri Kranju povedal Mark Rutte. Golob je medtem izpostavil pomen gradnje odpornosti družbe.

"Naj pohvalim premierja in ekipo tu v Ljubljani, saj ste začrtali kredibilno pot k našemu skupnemu cilju. Zelo pomembno je, da izpolnimo zaveze, ki smo jih podali v Haagu," je na vprašanje, ali so slovenski načrti zviševanja proračunskih izdatkov za obrambo v skladu z Natovimi smernicami, odgovoril Rutte.

Predsedniki vlad in držav članic zavezništva so se na junijskem vrhu na Nizozemskem zavezali, da bodo proračunske izdatke za obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev Nata glede zmogljivosti članice namenile 3,5 odstotka letno, 1,5 odstotka pa bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.

Slovenija je sicer že pred vrhom sprejela resolucijo, v skladu s katero bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa postopoma na tri odstotke.

"Verjamem, da je pot, po kateri gremo, prava. Sam verjamem, da je orožje samo en del varnosti. Bistveno večji del so ljudje in ljudje smo za obrambo najbolj motivirani takrat, ko vemo, da smo kot družba močnejši," je po srečanju z generalnim sekretarjem Nata glede zviševanja izdatkov za obrambo, varnost in odpornost povedal Golob. Zato bo Slovenija po njegovih besedah tudi v prihodnje gradila odpornost v mirnodobnih in vojnih časih.

Na srečanju sta med drugim spregovorila o vojni v Ukrajini. "Tu žal še nimamo dobrih novic, verjamemo pa podobno kot predsednik (Volodimir) Zelenski, da bi to, da se je našla rešitev za mir v Gazi, lahko pozitivno vplivalo tudi pri iskanju rešitve (...) za Ukrajino. Treba bo vložiti še več naporov, da se najde rešitev, po kateri bi se ta morija v Ukrajini zaključila," je povedal premier.

Ob tem se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini in opozoril, da nedavni ruski zračni napadi na ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo nimajo kaj dosti zveze z dejanskimi vojnimi napori. Po njegovem mnenju gre pri tem predvsem za izčrpavanje prebivalstva.

"Zato se je tudi Slovenija odločila pridružiti iniciativi PURL z namenom zaščite civilnega prebivalstva in zaščite infrastrukture, ki je zdaj pred prihajajočo zimo še toliko bolj pomembna," je povedal.

Samega zneska, ki naj bi ga Slovenija namenila v okviru Natove pobude za financiranje dobav ameriškega orožja Ukrajini, sicer ni razkril, je pa poudaril, da je ta znotraj letošnjega proračuna obrambnega ministrstva. "Se pravi, ne gre za noben dodaten strošek, to se mi zdi pomembno," je dodal. Slovenija se je sicer zavezala, da bo za Ukrajino kupila ameriško protizračno obrambo, konkretno rakete zemlja-zrak, kar je v svojem nagovoru v Ljubljani prosil tudi Zelenski.

Tudi Rutte je opozoril na sistematične ruske napade na ukrajinsko kritično infrastrukturo, pa tudi na njene kibernetske napade na zaveznice in nedavne kršitve zračnega prostora Nata. "Ta nepremišljena dejanja ogrožajo našo varnost in predstavljajo resno nevarnost za eskalacijo," je dodal.

Kot ključno je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini in krepitev obrambnih izdatkov članic Nata. "Vsi moramo več vlagati in porabljati več za našo obrambo, da bomo tako zagotovili našo varnost," je poudaril.

Glede Zahodnega Balkana je Golob poudaril, da je treba narediti vse, kar lahko, da se regija stabilizira, in da ne dovolimo, da bi se razplamtele strasti. "Slovenija znotraj Nata ohranja svojo prisotnost na Zahodnem Balkanu s ciljem stabilnosti in miru v regiji ter v neki daljši perspektivi tudi članstva vseh držav v regiji tako v Evropski uniji, kot tudi v zavezništvu," je dodal.