'Slovenija bo Ukrajini pomagala še naprej'

"Sem na poti v Ukrajino na povabilo predsednika Zelenskega. Rada bi mu predala sporočilo, da bo Slovenija Ukrajini pomagala še naprej," je dejala Pirc Musar in poudarila, da je v Ukrajini veliko v igri, predvsem pa spoštovanje mednarodnega prava. "Predsedniku zato želim predati tudi sporočilo, da je Ukrajina tista, ki ne brani zgolj sebe, ampak tudi mednarodni red," je dodala.

Zadovoljna je, da Slovenija Ukrajini namenja tudi humanitarno pomoč in pri tem izpostavila delo na področju psihosocialne pomoči in razminiranja, je sporočil urad predsednice republike.

Opozorila je, da je Ukrajina danes država z največ minami in spomnila, da je ITF - Ustanova za krepitev človekove varnosti pred kratkim v Kijevu odprla svojo pisarno ter s tem še okrepila delovanje na področju razminiranja.

Namen obiska predsednice, ki bo trajal do sobote, je sicer potrditi zavezanost Slovenije politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine, hkrati pa bo to tudi priložnost za krepitev rednega političnega dialoga in poglobitev dvostranskih odnosov. Predsednica se bo v Ukrajini sestala z Zelenskim, premierjem Denisom Šmihalom in predsednikom ukrajinske rade Ruslanom Štefančukom.

Poleg Kijeva bo predsednica predvidoma obiskala še več drugih krajev, kjer se bo med drugim seznanila z nudenjem psihosocialne pomoči in rehabilitacije ukrajinskim otrokom, vrnjenim iz Rusije, poklonila se bo tudi ubitim v času ruske okupacije. Predvidoma bo položila cvetje k spomeniku padlim slovenskim vojakom na ozemlju Ukrajine v prvi svetovni vojni.

Pri uradu predsednice zagotavljajo, da bo Slovenija še naprej nudila vso potrebno humanitarno in drugo pomoč Ukrajini. Prav tako Slovenija obsoja rusko agresijo na Ukrajino, zlasti pobijanje nedolžnih civilistov ter napade na civilne objekte in kritično infrastrukturo. Pri tem poudarja pomen zagotavljanja odgovornosti za kršitve mednarodnega prava in vojne zločine ter opozarja na težak položaj otrok in žensk.

Prihajajoči obisk na najvišji politični ravni pa je zasenčil nesporazum glede varnostnega sporazuma, kakršnega je Ukrajina podpisala že z 18 drugimi državami. "Gre za to, da se s takšnim sporazumom zavežemo, da bomo Ukrajini pomagali še naprej, dokler bo treba," je dejala predsednica v soboto ob robu dogodka v Cerknem, ko je napovedala podpis sporazuma.

Mišljeno je bilo namreč, da bo sporazum predsednica podpisala med obiskom Kijeva. V predsedničinem uradu so predlog o tem prejeli z ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter dobili zagotovila, da bo sporazum pravočasno pripravljen za podpis. A se je zapletlo, ker Kijev ni podprl osnutka sporazuma, saj v njem ni bilo konkretnih zavez glede pomoči.

Druge države so namreč v podobnih sporazumih podale konkretne zaveze, Švedska je na primer v okviru sporazuma Ukrajini med letoma 2022 in 2026 obljubila okoli 9,3 milijarde evrov.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v ponedeljek potrdila, da pogajanja o varnostnem sporazumu med Slovenijo in Ukrajino še niso končana, tako da ta teden še ne bo pripravljen za podpis. Pojasnila je, da gre za pravno nezavezujoč akt, ki ga lahko podpiše "praktično kdor koli z vrha države". Sporazum, za katerega zakon o zunanjih zadevah ne velja, bo sicer moral še skozi vlado, z njim pa se bo seznanil tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko, je še povedala.

Slovenija lahko Ukrajini pomaga predvsem pri iskanju poti do miru - tako pa je po današnjem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Bruslju povedal slovenski premier Robert Golob. Govorila sta tudi o dvostranskem varnostnem sporazumu, v katerem si Ukrajina želi bolj konkretne zaveze. Golob podpis sporazuma pričakuje julija.

"Realno gledano se moramo zavedati, kaj je tisto, kar lahko Slovenija nudi v primerjavi s kakšno drugo državo. Slovenija zagotovo ne more nuditi tistega, kar lahko nudijo večje evropske ali svetovne države. Ponudimo pa lahko, kako iskati pot do miru," je povedal Golob.

Dodal je, da sta temu posvetila večino srečanja, spregovorila pa sta tudi o dvostranskem varnostnem sporazumu, o katerem se državi še pogajata. Pogovori se trenutno po Golobovih besedah vrtijo predvsem okrog želje ukrajinske strani po bolj konkretnih zavezah Slovenije. Konkretnejše zaveze si želijo predvsem glede finančnih zagotovil pri pomoči za povojno obnovo države, je povedal premier.

Slovenija zdaj od Kijeva pričakuje uradni predlog za dopolnitev osnutka sporazuma, je še dejal Golob. Izrazil je prepričanje, da se bodo znali slovenski pogajalci ustrezno odzvati. Pričakuje pa, da bosta Slovenija in Ukrajina varnostni sporazum najverjetneje podpisali prihodnji mesec. Voditelja naj bi se ponovno srečala do konca julija.

Kakšne zaveze je danes glede finančnih zagotovil ali podpore pri iskanju poti do miru podal Zelenskemu, Golob ni želel podrobneje pojasnjevati. Mu je pa ukrajinski predsednik dejal, da je za uskladitev sporazuma še dovolj časa.

Golob je ob tem zavrnil navedbe, da bi v Sloveniji prišlo do zapletov pri pripravi sporazuma.

Slovenija je sicer od začetka ruske agresije proti Ukrajini odločna podpornica Kijeva. Predsednica je nedavno na konferenci za mir v Ukrajini v Švici poudarila, da lahko samo Kijev odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta za državo sprejemljiva. Prepričana je, da gre pri konferenci za del daljšega procesa, katerega del bo zagotovo postala tudi Rusija.

Na konferenci je nastopila na omizju o humanitarnih vidikih, na katerem je posebej izpostavila skrb za otroke, ki so po njenem med najbolj ranljivimi v vojni. Ob tem je zagotovila, da si bo Slovenija aktivno prizadevala za pomoč otrokom, ujetim v vojni, ter izpostavila, da Slovenija aktivno podpira tudi duševno zdravje in psihosocialno oskrbo otrok in njihovih družin v Ukrajini.

Slovenija skuša Ukrajino podpreti tudi na drugih področjih, med drugim je vlada nedavno sprejela sklep, da se Kijevu nameni do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo. Ukrajini je od začetka vojne poslala več oklepnikov, bojnih vozil in drugega orožja. Pridružila se je pobudi Češke za skupno nabavo streliva velikih kalibrov za Ukrajino.

V zadnjem letu pa ni le Slovenija pomagala Ukrajini, ampak je tudi Kijev priskočil na pomoč Sloveniji ob lanski povodnji. Med drugim so v Slovenijo poslali konvoj s težko mehanizacijo, v katerem so bili bagri in druga vozila, s katerimi so pomagali pri odstranjevanju posledic poplav in plazov v Zgornji Savinjski dolini.

Tokratni obisk Pirc Musarjeve ne bo prvi obisk kakega slovenskega politika v Ukrajini od začetka vojne z Rusijo pred več kot dvema letoma. Nazadnje se je v Kijevu lani spomladi mudil premier Robert Golob, ki je takrat poudaril, da je bil namen obiska izkazati odločno politično podporo Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije.

Že pred tem pa je bil spomladi 2022 v Kijevu takratni premier Janez Janša še skupaj s predsednikoma vlad Poljske in Češke, Mateuszom Morawieckim in Petrom Fialo. Šlo je za prvi obisk tujih voditeljev od začetka ruske invazije.