Slovenska sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Beti Hohler se sooča s težkimi posledicami sankcij, uvedenimi proti njej s strani ZDA junija lani. Pismo v njeno podporo sta sopodpisala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Vlade Republike Slovenije Robert Golob, naslovljeno pa je na predsednike oziroma voditelje držav in predsednike vlad držav članic EU ter tudi na predsednico Evropske komisije ter predsednika Evropskega sveta.
Kot je zapisano v pismu, je bilo mednarodno kazensko pravosodje oblikovano po grozotah druge svetovne vojne. Generacija, ki je ustanovila prva mednarodna kazenska sodišča, je razumela ker je sama doživela drugo možnost da za mir potrebujemo institucije, ki so dovolj močne, da mora pred njimi oblast odgovarjati za svoja dejanja. Mednarodno kazensko sodišče je živi izraz obljube nikoli več. Danes ga napadajo.
"Proti njegovim sodnikom in tožilcem so bili uvedeni prisilni ukrepi. Proti nekaterim sankcije, proti drugim kazenski postopki, proti nekaterim oboje. Med njimi so evropski državljani, tudi državljanka Slovenije, sodnica Beti Hohler. Proti sodnikom so bili ti ukrepI uvedeni, ker so opravljali svojo sodniško funkcijo in izdajali sodbe v zadevah, ki jih je obravnavalo to sodišče. Ker so sodniško službo opravljali v skladu s sodniško prisego. Posledice teh prisilnih ukrepov so hude in takojšnje. Omejitev potovanj, zaprtje bančnih računov, preklic kreditnih kartic, ustavitev finančnih transakcij, in to celo v nekaterih evropskih bankah. Neizplačana povračila zdravstvenega zavarovanja. Preklicani vizumi in zamrznjena sredstva. Poleg tega ti prisilni ukrepi ne prizadenejo samo uradnikov, proti katerim so uperjeni, ampak tudi njihove družine," piše v pismu podpore.
Kot poudarjata, za zdaj odgovor Evrope ni sorazmeren resnosti razmer: "Prevečkrat je zaskrbljenost zaradi gospodarskih posledic prevladala nad načelno obrambo neodvisnosti sodstva in mednarodnega pravosodja. Načelnost je nujna za Evropsko unijo, ki zatrjuje, da podpira vladavino prava. Načelnost je nujna v času oboroženih spopadov, ko je kršeno mednarodno pravo, ko se žrtve najhujših kaznivih dejanj obračajo na Mednarodno kazensko sodišče v svojem zadnjem upanju, da bodo našle pravico. Ne smemo biti tiho, saj to dolgujemo tem žrtvam. To dolgujemo otrokom, ubitim v spopadih, v živo predvajanih na naših televizijskih zaslonih. Te žrtve si zaslužijo več, kot le odmerjene besede. Zaslužijo si Evropo, ki ukrepa in odločno zaščiti sodišče, da lahko opravilja svoje naloge."
Kot skleneta: "Ukrepati moramo zdaj, saj temeljne evropske vrednote nimajo cene. Takoj ko jo imajo, že iz lastne zgodovine vemo, kam to vodi. Dolgotrajnega miru ni brez pravičnosti. Stopiti moramo skupaj ter govoriti enotno, jasno in brez oklevanja. O neodvisnosti mednarodnih sodišč se ni dopustno pogajati. Prihodnje generacije bodo vprašale, ali smo ukrepali, ko sta bila ogrožena mednarodno pravosodje in vladavina prava. Zgodovina bo presojala naš odziv. Mi nameravamo biti na pravi strani zgodovine."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.