Pirc Musarjeva nagovorila poslance: Prostora za elitizem ni in ga ne sme biti

DZ je danes začel zadnje redno plenarno zasedanje letos, Pirc Musarjeva, ki bo 22. decembra zabeležila prvo leto svojega mandata na čelu države, pa je poslance na lastno pobudo nagovorila prvič.

Pirc Musarjeva je namreč že v času kampanje pred predsedniškimi volitvami poudarjala, da zagotovo ne bo tiho in da se bo na aktualne teme odzivala tudi javno. To je od nastopa mandata decembra lani nekajkrat tudi že storila. Nedavno je tako denimo ocenila, da vlada Roberta Goloba lahko uspe samo na način, da začne izpolnjevati pred volitvami dane obljube. Zavzela se je tudi za nekatere ključne reforme, na čelu z zdravstveno. Glede zunanje politike je zatrdila, da je Slovenija navzven enotna, obsodila je tako "zločin Hamasa" kot "grozovite povračilne ukrepe Izraela" ter se zavzela za "več Evrope" na Zahodnem Balkanu.

Najpomembnejši izziv za državo predsednica republike vidi v reformi zdravstva. Po njenem mnenju mora biti temelj javni zdravstveni sistem: le če bo ta dobro deloval, bo moč zaustaviti tiho privatizacijo, sistem pa bo deloval v dobro uporabnikov in ne posameznih interesov. Kot je zagotovila, politika lahko računa na njeno podporo pri uresničevanju zdravstvene reforme. Časa namreč ni veliko, ljudje pa upravičeno pričakujejo rezultate, je opozorila predsednica.

Pogoja za vsako reformo sta po njenem prepričanju večja dodana vrednost na zaposlenega in spodbujanje delovne aktivnosti. "Zato pozivam k oblikovanju družbenega dogovora, v katerem bo naša družba prepoznala, da sta povečanje blaginje in povečanje dodane vrednosti povezana in soodvisna," je dejala Pirc Musarjeva.

Podjetja ne smejo biti osredotočena samo na dobiček, davki pa zanje ne smejo biti nekaj negativnega, je poudarila, pri tem pa dodala, da mora biti poslovno okolje predvidljivo. Cilj, h kateremu je treba stremeti, je enakomerna gospodarska razvitost vseh slovenskih regij in lokalnih skupnosti.

Med izzivi je izpostavila prilagajanje podnebnim spremembam, ki je po njeni oceni stvar preživetja. V luči postopnega opuščanja fosilnih goriv se je dotaknila prihodnjih naložb v energetiko in poudarila, da mora biti vsaka naložba predmet vključujoče razprave na državni ravni, postopki pa transparentni.

Glede obnove po poplavah je pozvala k sodelovanju ter izpostavila nujnost transparentnosti procesov odločanja in premišljenih zakonodajnih postopkov. "Rokohitrsko sprejemanje zakonov lahko ustvarja pravno negotovost in zmedo, predvsem pa slabšo kakovost sprejetih zakonov," je poudarila.

Med izzivi je omenila tudi zagotavljanje prehranske suverenosti, kjer bo potrebno povezovanje in sodelovanje.

Opozorila je na pasti razvoja znanosti in tehnologije. "Morda je največja med nevarnostmi čedalje večja poplava dezinformacij," je navedla. Ob tem je poudarila nujnost poglobljenega branja, ki pa ne sme biti luksuz.

Poudarila je še pomen angažiranosti mladih, brez katere bi bili po njenem mnenju vsi na slabšem, četudi kdaj pride do razhajanj v stališčih.

Pirc Musarjeva je izpostavila vpetost Slovenije v svet ter izrazila skrb zaradi vojne v Ukrajini in vseh vidikov vojne med Izraelom in Hamasom. "Ta trenutek je najpomembnejše, da se ta morija ustavi in se Gazi zagotovi takojšnja humanitarna pomoč," je navedla.

Izpostavila je pomen članstva Slovenije v ZN kot poosebljenju multilateralizma, zlasti pa v EU in zvezi Nato. V EU vidi nujnost nadaljevanja integracije in širitve, pri čemer pa ne sme biti prostora za pogojevanje ali celo izsiljevanje. Skrbijo jo delitve, ki da zmanjšujejo težo Evrope v mednarodnih odnosih in hromijo zaupanje vanjo doma. Zavzela se je tudi za reorganizacijo, ki lahko pospeši politično odločanje, in kot eno možnost navedla širjenje odločanja s kvalificirano večino, tudi na področju zunanje politike.

Zadovoljna je z dobrimi odnosi s sosednjimi državami. V zvezi z manjšinami pa jo moti dnevno politično izkoriščanje vprašanja, ki da ne kaže na odgovorno razumevanje tega vprašanja doma in v tujini.

Zahodni Balkan po njenih besedah potrebuje nov zagon pri spodbujanju sprave, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ter ponotranjenje skupnih evropskih vrednot, saj da v regiji še ni občutiti popolne pripadnosti evropskemu integracijskemu procesu.

Ob vseh izzivih pa je po prepričanju Pirc Musarjeve na mestu razmislek, kje smo kot družba. Prepričana je, da je pot Slovenije pot trdne umeščenosti med razvite države, ki temelji na demokratičnih vrednotah, s stabilnim, prijateljskim sosedskim in regionalnim okoljem, in kjer ima vsak vsaj osnovne pogoje za dostojanstveno življenje. "Prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti," je opozorila.

Pot Slovenije je tudi pot miru in nenasilja ter strpnosti. V luči tega je izpostavila odnos do migracij. Pri tem vprašanju je Slovenija po mnenju Pirc Musarjeve šele na začetku, čaka jo veliko dela, nikakor pa tega vprašanja ne sme zlorabiti v populistične namene za pridobivanje cenenih političnih točk.

Okvir vizije države mora tako biti občutek skupnosti, da bomo kot družba odporni proti vsem izzivom. Na koncu mandata sicer štejejo le rezultati, je spomnila. A ko se bo delal obračun mandata vlade in DZ, ne bo pomembna le učinkovitost, temveč tudi, ali sta država in družba v boljšem stanju in so ohranjene temeljne vrednote. "S tem bomo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je politika delala za državo ali država za politiko," je še navedla predsednica v nagovoru DZ.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je pozdravila današnji nagovor predsednice republike. Sama je v sporočilih predsednice prepoznala zaskrbljenost nad svetom, v katerem živimo, a tudi spodbudo, da državo, ki jo imamo, naredimo boljšo, je dejala.

Kaj menijo v koaliciji in kaj v opoziciji?

V koalicijskih strankah so pozdravili predvsem poziv Pirc Musarjeve k spopadanju s podnebnimi spremembami. Gre za izzive, ki jih ministrstva že naslavljajo, je zatrdila poslanka in podpredsednica Gibanja Svoboda Sara Žibrat. "Ne moremo več čakati, treba je delati sedaj, potrebujemo konkretne rešitve," je izpostavila Meira Hot. Spomnila je, da je v ta namen vlada ustanovila tudi samostojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Danes se moramo ukvarjati, kakšne korake bomo naredili, da v prihodnosti naš planet sploh bo," je poudarila tudi koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko. V opozorilu predsednice o nujni transparentnosti procesov odločanja, premišljenih zakonodajnih postopkih namesto rokohitrskega sprejemanja zakonov, ki ustvarja pravno negotovost in zmedo, koalicija vidi konstruktivno kritiko. Hotova je zatrdila, da kot stranka, ki vodi gospodarski resor razumejo tudi kritiko o nujnosti predvidljivega gospodarskega okolja. V Levici, kjer imajo sicer diametralno nasprotna stališča o članstvu Slovenije v Natu, pa po besedah Vrečkove kljub temu podpirajo stališče predsednice o krepitvi proračuna za obrambo na postavkah civilne zaščite.

Bolj kritični so v opozicijskih SDS in NSi. V prvi so nagovor predsednice označili za mestoma kontradiktoren. Po besedah poslanca Andreja Hoivika predsednica prepoznava pomen članstva v Natu in varnost Slovenije, hkrati pa je "kritično naslovila tiste, ki problematiziramo nezakonite migracije, in to označila za nabiranje političnih točk, kar v naši poslanski skupini obsojamo". Predsednica je podala analizo notranje in zunanje politične situacije, pričakovali pa smo nekaj več vizije, morda konkretnih iniciativ, je dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Konkretne predloge so v stranki pogrešali predvsem na področju migracij, zelenega prehoda in zdravstva. Tako bi po besedah Ciglerja Kralja pričakovali, da se bo predsednica bolj odločno zavzela za boj proti nezakonitim migracijam, kot vrhovna poveljnica vojaški sil izpostavila vlogo vojske pri tem in se jasno opredelila do "norosti zelenega prehoda", kot so predlogi za prepoved plina, prepoved trdih goriv in preoblikovanje shem obračunavanja električne energije.