Pirc Musarjeva kritična do vlade, Janša: Jugoslavije ni več

"Kot predsednica Republike Slovenije imam skupaj z vami /.../ odgovornost, da vsak dan varujem in uveljavljam vrednote, zapisane v ustavi. Tako bo tudi v prihodnje. Kot bo v prihodnje ostala tudi moja zaveza, da ne bom tiho, ko slovenska zunanja politika ne bo skladna z ustavnimi vrednotami naše države," je v nagovoru diplomatskemu zboru, ki je potekal za zaprtimi vrati, dejala Nataša Pirc Musar.

Nanizala je več pohval na račun slovenske diplomacije v svetu in njenih dosežkov, izrazila pa je tudi nekaj kritik, predvsem v luči potez trenutne vlade.

Pri tem je omenila nasprotovanje kandidaturi nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Slovenija je s tem po mnenju predsednice "zamudila priložnost za zasedbo visokih položajev v mednarodnih institucijah", takšnih priložnosti pa "za nas ni prav veliko".

Kot neskladno z vrednotami delovanja Slovenije v mednarodnih odnosih je ocenila najavo tesnejših stikov predsednika DZ Zorana Stevanovića z rusko dumo in njegov včerajšnji sprejem predsednika parlamenta Republike Srbske, preden bi sprejel predstavnike skupščine BiH. Predsednica je dejala, da gre za "pošiljanje napačnega sporočila v svet".

V neskladju z vrednotami slovenske zunanje politike je po njenem tudi "nasprotovanje tisti zunanji politiki EU, ki v ospredje postavlja človekove pravice in dostojanstvo".

"Slovenija je članica EU in je s tem sprejela tudi njene temeljne vrednote svobode, demokracije, enakosti, pravne države, človekovih pravic in dostojanstva. Pri takem odnosu do ustavnih vrednot v zunanji politiki Slovenije ne morem sodelovati. To ni zunanja politika, ki je v interesu naše države," je dodala predsednica v govoru, ki so ga posredovali iz njenega urada.

Posredno se je odzvala tudi na besede premierja Janeza Janše, ki je včeraj v nagovoru diplomatom dejal, da zunanjo politiko vodi vlada in da je samo to uradna politika Slovenije. "Ne želim polemizirati o tem, kdo ima pristojnosti voditi zunanjo politiko. Te pristojnosti so določene z ustavo in zakonom. Želim pa jasno povedati, da pristojnost za odločanje ne pomeni imunitete pred javno presojo," je dejala.

Na predsedničin govor in tudi na zapis, ki ga je v sredo objavila na družbenem omrežju X v zvezi s podporo Slovenije evropskemu stališču glede širitve izraelskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu, se je zvečer odzval premier. "Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo. Prisegati na mednarodno pravo in hkrati govoriti o genocidu v Gazi ali v Judeji in Samariji (aka zahodni breg), ki ga po mednarodnem pravu nobena pristojna institucija ni ugotovila - je politična izbira posebne vrste," je zapisal.

Dodal je, da je Slovenija suverena država ter enakopravna članica EU "in brez našega soglasja (ali soglasja katere koli druge članice) ni 'evropskega zunanjepolitičnega stališča', ki bi ga morali podpreti. Smo (so)odločevalci in ne hlapci."

Kot je še pripisal, ima vlada jasno usmeritev glede prioritet svojega delovanja, ki so osredotočene na povečanje blaginje slovenskega človeka, "zato bo vodila pragmatično politiko na vseh področjih svoje ustavne pristojnosti. Enako pričakuje od drugih nosilcev javnih funkcij, ki so ob nastopu prisegli, da bodo delovali za blaginjo Slovenije".

"Ne drži, da ima vsaka od 27 držav različna mnenja. 26 držav se strinja, da je širjenje naselbin na zasedenih ozemljih kršitev mednarodnega prava, 1 država pa vrača usluge izraelskim paraobveščevalcem. Ta država je Slovenija," je medtem dejala Nataša Sukič zunanjemu ministru Tonetu Kajzerju, ki pravi, da ima vsaka od 27 držav članic EU različne poglede in da je prav, da soočamo mnenja.

"Da ne smeš naseljevati kolonizatorjev na ozemlju, ki si ga vojaško okupiral, je tista točka, o kateri se skoraj cel svet strinja. To je nezakonito početje na podlagi 49. člena četrte ženevske konvencije. Da je Izrael kriv tega početja, pritrjujeta tako mnenje Meddržavnega sodišča (ICJ) kot tudi cela vrsta resolucij OZN, nazadnje Resolucija Varnostnega sveta OZN 2334 (2016)."

Ob tem je Sukičeva še dejala, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu ohranja na oblasti tako, da "najbolj fašistoidnim delom svoje vladne koalicije vrača usluge." Ob tem je omenila ministra Belalela Smotriča in Itamarja Ben-Gvira, ki sta prevzela upravljanje z okupiranimi ozemlji. "Opravljajo delo, ki je preveč umazano za izraelsko vojsko in represivni aparat."

"To je to, kar se zdaj dogaja na Zahodnem bregu in drugod. In Republika Slovenija to etnično čiščenje podpira," je bila kritična.

Ob tem je dodala, da so v Bruslju sklicali izredno sejo, predvidoma v prvi polovici septembra pa sledijo demonstracije proti načrtovanemu odprtju izraelske ambasade v Ljubljani.