Pirc Musarjeva o žvižgih: Jaz v tem ne vidim težav

"Prav je, da slišimo različna mnenja in danes smo slišali različna mnenja. Jaz v tem ne vidim nobenih težav," je predsednica republike Nataša Pirc Musar po proslavi pred dnevom državnosti komentirala žvižge, ki so se iz občinstva zaslišali ob njenem govoru. Kot pravi, je ti niso prizadeli in jih je pričakovala. Njen govor je bil namreč v delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva.

Vzklikov in žvižgov je bil med svojim slavnostnim govorom deležen tudi premier Janez Janša.

Da je prav, da se slišijo različna mnenja, so v oceni dogajanja na proslavi dejali tudi predstavniki strank vladne koalicije.

"Tudi predsednica je v govoru poudarila, da moramo dopustiti kritičnost civilne družbe, mislim, da je bila civilna družba danes jasna in je izražala svoje stališče," je menil poslanec SDS Andrej Poglajen. Ocenil je, da se je tudi danes pokazalo, da je raznolikost temelj demokratične družbe. Po njegovem mnenju pa moramo skrbeti, da razlike ne omejujejo potenciala in razvoja.

Minister za zdravje Tadej Ostrc (Demokrati) meni, da je bila proslava vključujoč dogodek ter da so različna mnenja in pogledi temelj sodobne demokratične družbe. "Ko je treba stopiti skupaj, pa Slovenci to znamo," je sklenil.

Predsednik DS in stranke Fokus Marko Lotrič pa je pristavil, da so politiki tukaj zato, da slišijo, kar imajo ljudje za povedati. "Oba predsednika sta povedala svoje mnenje, jaz njuno mnenje spoštujem in obema govoroma sem zaploskal," je dejal.

Bolj kritična je bila sokoordinatorica stranke Levica in nekdanja kulturna ministrica Asta Vrečko, ki je menila, da so očitno nekateri na proslavo prišli navijat, ne pa slavit rojstnega dneva države. "Gotovo je neprimerno, da se na ta način izžvižga predsednico države, kajti njen govor absolutno ni bil nič drugega kot predsedniški državniški govor, spodoben in vključujoč, kot je temu tudi primerno. Upam, da česa takega ne bomo več videli na naših proslavah," je dejala.

Predsednica SLS Tina Bregant pa je dileme glede proslave, ki so se nanašale na število govornikov in na praporščake, pospremila z besedami, da lahko v prazničnih trenutkih na površje pridejo tudi stare zamere, "ampak na koncu vsi skupaj zapojemo tistemu, ki slavi". "In danes slavi naša Slovenija," je pristavila.

Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani med drugim opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musarjeva.

Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila.

A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar.

Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila.

Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musarjeva, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala.

Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musarjeva vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila.

Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musarjeve pot v enoumje.

V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva.

"Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica.

Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje".

Pirc Musarjeva pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila.

Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine.

Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se sicer udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako so se proslave udeležili predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja.

Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.