Pirc Musarjeva: Podatki o prisluškovanju Janši in Sanaderju so tajni

Vsi podatki, ki jih vsebujejo dokumenti, povezani s prisluškovanjem Janezu Janši in Ivu Sanaderju, in ki so jih zahtevali Dnevnikovi novinarji, izpolnjujejo vse pogoje za tajne podatke v skladu z veljavnim zakonom o tajnih podatkih in so upravičeno označeni kot tajni, je pojasnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Kot je znano, je Dnevnik jeseni 2008 od pristojnih državnih ustanov zahteval, da jim omogočijo "prepis oziroma kopijo zvočnih posnetkov in magnetogramov teh posnetkov ter informacij, ki jih je napravila Sova v obdobju od 1. januarja 2004 do 1. decembra 2004" in so se nanašali na prisluškovanje Janši in Sanaderju.

Dnevnik pa je v petek poročal, da je Pirc Musarjeva njihovo pritožbo zoper sklep vlade ocenila kot neutemeljeno in jo je 4. maja zavrnila. V svoji odločbi je po pisanju omenjenega časnika pooblaščenka potrdila, da so zahtevane informacije dejansko informacije javnega značaja, vendar pa ne morejo biti prosto dostopne. Pooblaščenka se pri tem sklicuje na varstvo komunikacijske zasebnosti, je še zapisal Dnevnik.

Zahtevani podatki so ustrezno označeni s stopnjo tajnosti

V obravnavanem primeru vprašanje, ali gre za tajne podatke, ni bilo odločilno, je v sporočilu za javnost pojasnila Pirc Musarjeva. Ob tem je zatrdila, da je na ogledu podatkov ugotovila, da so vsi zahtevani dokumenti označeni s stopnjo tajnosti tajno in da zanje obstaja pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki se hrani kot priloga k dokumentom ter jo je sestavil direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) kot predstojnik organa.

"Podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, tako izpolnjujejo materialni in formalni kriterij za določitev podatkov za tajne, saj jih je za tajne določil predstojnik organa, priložena je ocena škodljivih posledic z oceno teže in intenzivnostjo možnih škodljivih posledic, dokumenti pa so s stopnjo tajnosti tudi pravilno in vidno označeni," je zapisala pooblaščenka.

Pooblaščenec nima pristojnosti, da bi delal test javnega interesa na tajnih podatkih

Obenem je poudarila, da glede na določila veljavne zakonodaje informacijski pooblaščenec nima pristojnosti, da bi pri tajnih podatkih stopnje tajno in strogo tajno izvajal test interesa javnosti, na podlagi katerega bi s teh podatkov lahko umaknil stopnjo tajnosti. "V konkretnem primeru tako ni prišlo do tehtanja, ali je javni interes glede razkritja tajnih podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh podatkov."

Ne glede na ugotovljen obstoj tajnih podatkov pa je bila v konkretnem primeru za zavrnitev pritožbe odločilna ugotovitev, da obstaja ustavno pravni zadržek varstva komunikacijske zasebnosti, je pojasnila pooblaščenka in dodala, da ustava tisti del zasebnosti, ki se nanaša na svobodo komuniciranja, varuje v dveh členih.