Informacijska
pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v svojem neobvezujočem mnenju
odgovorila na vprašanje Sindikata državnih in družbenih organov, ali
lahko delodajalec v javnem sektorju najame detektiva za nadzorovanje
javnega uslužbenca, ko ta uveljavlja bolniški dopust.
Pooblaščenka
je v mnenju zapisala, da je nadzor nad javnimi uslužbenci tako primeren
kot tudi potreben za izpolnjevanje določil pogodbe o zaposlitvi.
Tudi brez privolitve posameznika


Sindikat
namreč zanima, ali lahko delodajalec z namenom nadzorovanja uredbe o
povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in
funkcionarjem v državnih organih detektivu posreduje "ime, priimek in
mogoče še številko avtomobilske registracije."
Zakon o
varovanju osebnih podatkov (ZVOP) določa, da se lahko osebni podatki
obdelujejo le, če to določa zakon ali če v obdelavo podatkov osebno
privoli posameznik. "Če je obdelava osebnih podatkov potrebna in
primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje
pogodbe," pa naj bi bilo obdelovanje osebnih podatkov v javnem sektorju
po mnenju Pirc Musarjeve dopustno.
Primerno, če ni v nasprotju z ustavo
Pirc Musarjeva je še
zapisala, da je takšen nadzor delavca primeren, v kolikor je skladen z
ustavnim načelom sorazmernosti in tudi potreben za izpolnjevanje
pogodbe.
Najeti detektivi naj bi nadzorovali kam in kdaj se
je uslužbenec vozil. Pooblaščenka ocenjuje, "da ima delodajalec za to
zadostno pravno podlago, saj je opisani nadzor delavca potreben zaradi
izvrševanja zakonitih obveznosti javnega sektorja".
Kršitev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja se lahko šteje kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je še zapisala informacijska pooblaščenka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.