Pirc Musarjeva podprla načrte za geriatrično kliniko, skrbi jo porast uporabe sintetičnih drog

Kot je pojasnila predsednica republike, je na današnjem obisku izvedela veliko o tem, kaj so na kliniki storili glede na pretekle slabe dogodke in izkušnje. Direktor klinike Damijan Perne, ki je štiriletni mandat na čelu ustanove začel avgusta, ji je povedal, da notranji nadzor deluje, da se zaposlene izobražuje, da je klima med zaposlenimi mnogo boljša, kot je bila, je pojasnila v izjavi za medije. Izpostavila je, da naša stroka spremlja dobre prakse po svetu, in da je vesela, da jih vpeljujejo tudi v slovenski prostor.

Perne je poudaril, da si želijo iti v korak s stroko, kakršna je v razvitih deželah. "Mislim, da smo ob boku evropske skupnosti, da se držimo vseh načel stroke in kriterijev dobrega dela," je dejal. Po njegovih besedah se trudijo tudi, da tudi stigma, kolikor je je še ostalo, izgine, zato tudi povsem odprto govorijo o problemih. Velikokrat imajo ljudje pod vtisi te stigme strah pred psihiatrijo, toda "tudi ankete zadovoljstva med pacienti kažejo, da so ti v veliki večini zelo zadovoljni z našo obravnavo in hvaležni", je dejal Perne.

Opozoril je na velik problem staranja populacije, pri čemer naraščajo tudi težave, ki se pojavljajo v starosti, kot so kognitivne motnje, demenca in tudi druge pridružene bolezni. "Ustanova, ki bo združevala strokovnjake, ki so potrebni v tem starostnem obdobju, je nujno potrebna," je dejal. Po njegovih besedah pogovori o tem že potekajo, za sodelovanje pa so zainteresirani tudi v Univerzitetnem kliničnem centru.

"Kot predsednica republike seveda podpiram geriatrično kliniko, izjemno pomembno je, da bi Slovenija takšno kliniko, takšno bolnišnico dobila. Načrti so že pripravljeni, upam, da bo država imela posluh za to," je dejala Pirc Musar.

Predsednica republike se je razveselila novice o posebnem oddelku za mamice po porodu, ki jim bo klinika omogočila bivanje skupaj z otroki. Kot je pojasnil Perne, bo ta oddelek začel delovati v decembru. Po njegovih pričakovanjih se bo zagotovo postopoma vse več mam odločalo za pomoč. Meni, da to ne bodo samo mame s poporodno depresijo ali poporodno psihozo, pač pa tudi tiste, ki imajo težave s hudimi tesnobami po porodu ali s kompulzivno-obsesivno motnjo, pa se zdaj niso odločale za bolnišnico, ampak so bile raje skupaj doma z otrokom.

Po besedah Pirc Musarjeve so se na današnjem obisku največ časa pogovarjali o "mentalnem zdravju naroda". Kot je dejala, so bili zanjo najbolj strašljivi podatki "porast pri uporabi sintetičnih drog in da se starost uporabnikov manjša". Najbolj jo je presenetila izjava, da mladih drog sploh ni strah. Opozorili pa so jo tudi na prelahkotno gledanje na uporabo marihuane. "Kot zdravniki tu zelo dobro vedo, da tudi trava povzroča zasvojenost," je dejala.

Perne je namreč odvisnost od drog označil za pereč problem, saj da je na tržišču vse več drog, tudi njihove cene so močno padle, uporabljati jih začenjajo vse mlajši ljudje, tudi otroci. "Temu primerno se spreminja tudi struktura ljudi, ki prihajajo po pomoč v bolnišnico," je pojasnil Perne.

Poudaril je, da otrok ali mladostnik še ni zrela oseba in je v tem obdobju veliko bolj hraber pri poizkušanju marsičesa. V zvezi s kanabisom pa je izpostavil, da je delež kanabinoida v eni dozi v primerjavi s preteklostjo močno narasel in da je zato bolj nevaren. Povzroči lahko, da se sproži prva epizoda psihotične motnje, je pojasnil. Dodal je, da se vsakodnevno srečujejo s posledicami kanabisa, ki je po mnenju pristašev njegove legalizacije nenevaren.

Pirc Musarjeva je sicer pojasnila, da si je kliniko želela obiskati in se pogovoriti z vodstvom "po tistem, ko je en črn madež padel na psihiatrično kliniko". Ob tem je ocenila, da je ustanova vredna zaupanja.

Klinika se je namreč v preteklosti znašla pod drobnogledom javnosti zaradi očitkov o nasilju nad bolniki. Perne je zatrdil, da so že pred nastopom njegovega mandata vse primere, ki so bili medijsko izpostavljeni, prijavili na policijo in da v nobenem primeru ni bilo ugotovljenih kakršnihkoli kršitev.

"Se pa zavedamo, da moramo pri svojem delu včasih uporabiti tudi metode, ki v tistem trenutku pacientom niso po volji, se jih bojijo ali jih spravljajo celo v stisko. Ko je namreč neka motnja v tako akutni fazi, da človek ogroža sebe ali okolico, ga je seveda treba v tem na nek način omejiti," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da za omejevanje gibanja veljajo strogi protokoli, to, kakšen ukrep je potreben, pa odloči zdravnik.