Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je dan po njenem nastopu v Evropskem parlamentu pred našimi kamerami pojasnila, da del njenega govora, ki je v javnosti najbolj odmeval, ni bil pripravljen vnaprej.
A imela je občutek, da je nastopil pravi čas in pravi kraj, da pove, kar čuti in kar Slovenija skozi diplomacijo govori že leto in pol, vse od napada Hamasa na izraelsko mladino. "Ko sem začela govoriti o Palestini in Gazi, sem si rekla: Verjetno je prišel čas, da tudi na tem mestu in v tem prostoru povem, kar se v resnici dogaja," je dejala.
Ponovila je tudi besede, ki jih je izrekla že v Evropskem parlamentu: "Včasih zvečer res ne morem spat. Gledam številke umrlih in si ob tem predstavljam človeka za številko. Ne vem, če si vsi državniki znajo to predstavljati."
Ko je morijo v Gazi sredi Evropskega parlamenta označila za genocid, je pred zbrano množico požela glasen aplavz in tudi številne stoječe ovacije. A kljub temu je manjši del poslancev izrazil tudi nasprotovanje. Tako burnih odzivov sicer ni pričakovala, prav tako ne, da bo plenarna dvorana med njenim govorom tako polna.
Kot nam je povedala, je namreč ob tovrstnih nastopih državnikov v Bruslju prisotnih med 50 in 100 poslancev, ob njenem pa jih je bilo v dvorani okoli 600, je ocenila.
"Morala sem zbrati pogum, da sem to rekla, in danes sem ponosna na to, da sem ga. Četudi so reakcije z ene strani negativne, z druge pa pozitivne. Če bi bili vsi tiho, se ne bi spremenilo nič," je bila jasna. Sprašuje se tudi, kaj na koncu ostane človeku, ko se v celoti negira humanitarno pravo. "To, da je človek do sočloveka, ali to, da mu bo vseeno, če ljudje umirajo?"
Dan pred odhodom v Bruselj je prebrala novico, da bo umrlo 14.000 otrok, če se humanitarna pomoč ne bo spustila v Gazo. "Kdo lahko ostane hladnokrven, ko rečeš, da bo 14.000 otrok umrlo zaradi pomanjkanja hrane? Tu se vsa politika ustavi," je poudarila.
A kljub grožnji smrti več tisoč otrok, je njen govor nekatere evroposlance razburil. Kritični so bili tudi na slovenski desnici: "Poslanci desne politične opcije so rekli, da sem s svojim govorom pokazala, da sem skrajna levičarka. Če sem pri humanitarnem pravu skrajna levičarka, potem pa naj bom."
Povedala nam je tudi, da se na svoje mednarodne aktivnosti vedno pripravlja z zunanjim ministrstvom, ki njeno delo usklajuje s kabinetom predsednika vlade, s slednjim pa se sicer usklajujejo tudi samostojno. Meni tudi, da je slovenska javnost že opazila, da imajo vsi trije, ki delujejo na ravni mednarodnega prava (ministrica za zunanje zadeve, predsednik vlade in tudi sama kot predsednica države) enako sporočilo.
