Pirc Musarjeva poudarila pomen solidarnosti in sodelovanja med državami

Na srečanju voditeljev pobude Tri morja je predsednica države Nataša Pirc Musar nagovor začela z zahvalo predstavnicam in predstavnikom držav, ki so Sloveniji pomagale po poplavah, ki so prizadele dve tretjini države. "Dokazali ste, da solidarnost ni le beseda. Da solidarnost povezuje države te regije," je dejala, kot so sporočili iz njenega urada. Izrazila je tudi sočutje grški predsednici Katerini Sakelaropulu ob katastrofalnih poplavah, s katerimi se te dni spopadajo v Grčiji.

"Skupaj zmoremo veliko, skupaj gradimo hitreje in učinkoviteje," je dejala in poudarila, da je strateška infrastrukturna povezljivost ključna za ekonomsko učinkovitost držav in je tudi odgovor na izzive, ki jih prinaša spremenjena varnostna arhitektura po napadu Rusije na Ukrajino.

Pozdravila je vključitev Grčije v pobudo, pa tudi prošnjo Moldavije za tesnejšo vključitev v delovanje pobude in njena prizadevanja v reformnih procesih na poti v Evropsko unijo. Voditelje je pozvala, naj ne pozabijo na države Zahodnega Balkana, in jih seznanila z vrhom pobude Brdo Brioni, ki bo prihodnji teden v Skopju.

Na plenarnem zasedanju je predsednica republike poudarila tudi investicijski potencial sodelujočih držav v pobudi, predvsem na področju inovacij in digitalne preobrazbe za trajnostno upravljanje z naravo in naravnimi viri ter za izboljšanje povezanosti ljudi in povezljivosti držav.

V uradu predsednice so še poudarili, da je vrh pobude koristna priložnost za srečanja z voditelji držav in drugimi visokimi udeleženci, ter posebej omenili udeležbo predsednikov in predsednic desetih držav pobude ter posebnega odposlanca predsednika ZDA za podnebje Johna Kerryja. Dodali so, da se bo Pirc Musarjeva na dvostranskem srečanju sestala še s predsednikom Latvije Edgarsom Rinkevičsom, nato pa se bo udeležila uradne večerje, ki jo bo v čast visokim gostom priredil gostitelj, romunski predsednik Klaus Werner Iohannis.

Pobuda Tri morja je forum 12 držav članic EU, ki ležijo med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem – to so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Z letošnjim letom se kot polnopravna članica pobudi pridružuje Grčija, stalne partnerice pobude pa so ZDA, Nemčija in Evropska komisija. Poseben status ima Ukrajina. Udeležence je preko video povezave nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Namen pobude je podpirati regionalni dialog ter prek posebnega sklada, v katerega je Slovenija vplačala 23 milijonov evrov, povečati investicije v infrastrukturo v regiji ter zapolniti vrzel v razvitosti med vzhodnim in zahodnim delom EU.