Pirc Musarjeva sprejela sedem nekdanjih predsednikov

Pridružili so se jim še Volkan Bozkir, predsednik Generalne skupščine OZN v obdobju 2020–2021, Vuk Jeremić, predsednik Generalne skupščine OZN v obdobju 2012–2013, Benita Ferrero Waldner, nekdanja zunanja ministrica Republike Avstrije ter nekdanja komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedstvo, in Catherine Ashton, nekdanja visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko.

Na konferenci Prijateljev Zahodnega Balkana pozivi k širitvi EU

Številni nekdanji predsedniki držav in drugi politiki so se na današnji konferenci zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana v Ljubljani zavzeli za širitev EU na države Zahodnega Balkana. Tudi nekdanji predsednik Borut Pahor meni, da za prihodnost regije ni boljše alternative kot članstvo v uniji. Ob tem pa mnogi opozarjajo na številne izzive v regiji.

"Za prihodnost Zahodnega Balkana ni boljše alternative kot polnopravno članstvo vseh držav regije v Evropski uniji," je na konferenci izpostavil Borut Pahor, ki je sicer tudi ustanovitelj zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana.

Spomnil je, da je leto 2030 mejnik, ko bodo morale biti tako države regije kot EU pripravljene na širitev. "Rad pa bi videl tudi uradno zavezo tako EU kot držav Zahodnega Balkana, da so pripravljeni storiti vse, kar je potrebno za dosego tega cilja," je še dodal.

Tudi nekdanji predsedniki Bolgarije, Avstrije in Srbije prihodnost držav Zahodnega Balkana vidijo v EU. Ob tem pa opozarjajo na številne izzive tako v regiji kot širše.

"Mir na Balkanu ne bo mogoč, če bomo še naprej priča igram velikih sil, neenotnosti in verskim napetostim," je prepričan nekdanji predsednik Bolgarije Rosen Plevneliev. V luči tega je države Zahodnega Balkana pozval h krepitvi svojih demokratičnih institucij. "Če boste te institucije okrepili, vam nihče ne bo mogel preprečiti vstopa v EU," je dodal.

Nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je dejala, da bi regija že zdavnaj morala postati del EU. Prav tako je opozorila na številne izzive na Zahodnem Balkanu, ki pa jih je po njenem mnenju mogoče rešiti. Med drugim je izpostavila težave mladih, ki v iskanju boljših priložnosti zapuščajo regijo. "Ta problem moramo rešiti. Mladim moramo zagotoviti boljše pogoje v regiji," je poudarila.

Nekdanji avstrijski predsednik Heinz Fischer je opozoril, da Evropa dandanes ni tako enotna, kot bi morala biti. "Imamo številne spore znotraj unije, vojno v Ukrajini, gospodarske težave, nacionalizem, ki je glavna ovira enotni Evropi, pa je v porastu," je nadaljeval in pozval h krepitvi prizadevanj za enotnost med članicami EU.

Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić pa je spomnil, da je bilo v Srbiji v času njegovega predsedovanja veliko zanimanja za članstvo v EU. "Danes pa le okoli 40 odstotkov Srbov podpira članstvo v EU. Ta tudi ni več na vrhu srbske politične agende," je dejal.

Tudi Tadić je opozoril na številne konflikte po svetu, med drugim na vojno v Ukrajini, napetosti na Bližnjem vzhodu ter trenja med ZDA in Kitajsko. "Mednarodna skupnost ne počne dovolj, da bi prepoznala in preprečila konflikte," je prepričan. Glede vojne v Ukrajini pa je poudaril, da do zdaj še ni bilo pravih prizadevanj za mir.

Napetosti po njegovem mnenju naraščajo tudi na Zahodnem Balkanu. Med drugim je izpostavil predlog resolucije ZN, ki je bil v sredo vložen v proceduro in določa mednarodni dan spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici. Ta po njegovem mnenju razmer v regiji ne bo izboljšal.

Na mednarodni konferenci na temo Zahodnega Balkana v EU bo danes in v soboto sodelovalo 28 govornikov iz 19 držav, med njimi številni visoki diplomati, nekdanji predsedniki držav in premierji.