Kot je povedala predsednica države Nataša Pirc Musar, je stanovanjska problematika ena najtrdovratnejših socialnih težav v Sloveniji. "Bivanjska problematika je nadgradnja stanovanjske, vpliva na kakovost življenja, na samostojnost posameznikov in na medgeneracijsko solidarnost. Mladi in starejši se srečujejo z različnimi, a pogosto medsebojno prepletenimi izzivi, ki kličejo po premišljenih in predvsem vključujočih ukrepih," je dodala.
Ob tem je spomnila, da imamo v Sloveniji na 1000 prebivalcev 410 stanovanj, kar nas postavlja pod povprečje držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter še nižje pod povprečje EU. "Gradnja stanovanj je prav tako izrazito počasna. Leta 2023 smo zgradili le 2,4 stanovanja na 1000 prebivalcev, kar nas znova uvršča med najslabše v Evropi," je opozorila Pirc Musar in spomnila tudi na več kot 165.000 praznih stanovanj.
Po njenih besedah je stanovanjska politika v Sloveniji dolgo časa postavljala trg pred človeka. Med simptomi širše sistemske odsotnosti vizije je izpostavila erozijo javnega stanovanjskega fonda, pomanjkanje vlaganj v gradnjo novih javnih stanovanj in javne regulacije, neustrezno zakonodajo ter nezmožnost razvoja alternativnih stanovanjskih modelov, kot so stanovanjske zadruge.
Spomnila je tudi na predlog novega stanovanjskega zakona, ki po njeni oceni prinaša korake naprej, hkrati pa pušča prostor za izboljšave predvsem pri regulaciji trga, zaščiti najemodajalcev in najemnikov stanovanj, omogočanju stanovanjskih zadrug ter zaščiti najranljivejših. "Za korenitejše izboljšanje morajo stanovanjsko politiko spremljati tudi ustrezna davčna politika, ki spodbuja aktivacijo obstoječih stanovanj, varovanje stanovanj kot kategorije, ki je primarno namenjena za dolgotrajno bivanje, ter ustrezna podpora gradnji stanovanj s finančnimi sredstvi in zagotavljanjem razpoložljivih zemljišč," je nanizala.
Poudarila je, da reševanje stanovanjskega vprašanja ne sme ostati le individualno vprašanje, temveč mora zagotavljanje domov ponovno postati odgovornost družbe in stanovanjske politike. Posebno pozornosti je treba po njenih besedah nameniti dijaškim in študentskim domom, kadrovskim stanovanjem za deficitarne poklice in gradnji samskih domov ter nasloviti tudi bivanjske težave starejših ter okrepiti gradnjo oskrbovanih stanovanj.
"Ko rešujemo stanovanjsko stisko mladih, krepimo njihovo prihodnost. Ko izboljšujemo pogoje bivanja starejših, ohranjamo njihovo dostojanstvo," je podčrtala.
Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete je spomnila, da je stanovanjska politika igrala pomembno vlogo pri utrjevanju slovenske državnosti, nato pa se je področje v veliki meri prepustilo trgu, javni najemni sektor pa životarjenju. Rezultat tega se danes odraža v zaostrenih razmerah na stanovanjskem trgu. "Stanovanja so za mnoge postala nedosegljiva, mladi odlašajo z osamosvajanjem, socialno šibkejši ostajajo brez varnih bivanjskih možnosti, starejši pa pogosto ostajajo ujeti v domovih, ki jim niso več prilagojeni. O vsem tem nas staranje prebivalstva in spremenjena struktura gospodinjstev postavlja še pred bolj kompleksne izzive," je opozorila.
Udeleženci foruma so sicer osvetlili stanovanjsko problematiko, ki po besedah predsednice Mladinskega sveta Slovenije Eve Kotnik predstavlja eno večjih ovir za prehod mladih v samostojno življenje. Ob visokih cenah novih in rabljenih stanovanj težave predstavljajo visoke najemnine. Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci je med možnimi rešitvami predlagal, da bi se v novem nacionalnem stanovanjskem programu namenilo vsaj 30 odstotkov novih javnih stanovanj za mlade, hkrati pa nakazal tudi na možnost uvedbe spodbud za nakupe stanovanj in gradnjo hiš.
Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je med temelji nove stanovanjske politike poleg zagotovitve dolgoročnih in stabilnih finančnih virov izpostavil začetek gradnje mreže akterjev, ki bodo aktivno vpleteni v to področje, in spodbudo akterjem, kot so občine, da bi bolj aktivno delale na tem področju. "Z novelo stanovanjskega zakona smo jim dali več orodij za to," je poudaril.
Na temo bivanjskih težav starejših je Alenka Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka dejala, da skoraj 90 odstotkov starejših v Sloveniji živi v lastnih nepremičninah. A večina teh nepremičnin ni primerna za bivanje ali so predimenzionirane, je opozorila in dodala, da so razlogi za takšno stanje zgodovinske narave. Po njenih besedah je nepremičnina mnogim tudi breme, saj nimajo sredstev za vzdrževanje in plačevanje stroškov, a zaradi navezanosti ali pomanjkanja možnosti za preselitev v njej ostajajo.
Miha Dežman iz ljubljanske fakultete za arhitekturo je opozoril na nujnost prilagoditve modelov bivanja in gradnje stanovanj, ki bodo odgovarjali tudi na potrebe starejših. "V Sloveniji prevladuje individualna hiša, ki pa je potratna in netrajnostna," je poudaril. Srna Mandič z ljubljanske fakultete za družbene vede pa je poudarila pomembnost iskanja in uvedbe novih oblik stanovanjske oskrbe, kjer se po njenem odpira tudi pomembno področje delovanja za javni sektor v vlogi povezovalca različnih deležnikov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.