Pirc Musarjeva z izjavo razburila zamejce v Trstu: 'Vaša domovina je Italija'

Pri Svetem Ivanu v Trstu so včeraj odprli prenovljen narodni dom, ki ga bodo po več kot 100 letih lahko uporabljale slovenske manjšinske organizacije. Odprtja se je udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Srečala se je tudi z dijaki in profesorji slovenskih srednjih šol. V Trstu namreč delujejo štiri slovenske srednje šole, dve družboslovni in dve naravoslovni. Na tržaškem stadionu 1. maja je odgovarjala na njihova vprašanja o različnih temah. Pri tem pa je z enim odgovorom presenetila predstavnike slovenske skupnosti v Italiji. 

Dijakinja jo je vprašala: "Manjšina brez domovine ne more, obratno mogoče gre. Se vam zdi, da matični Slovenci dovolj dobro poznajo in upoštevajo svoje zamejce?" Predsednica ji je odgovorila: "Vaša domovina je Italija, vi prispevate k razvoju, sožitju in kulturi Italije. Tega nikoli ne pozabite."

S to izjavo je povzročila kar nekaj razburjenja. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je v odzivu za N1 dejal, da ga je izjava predsednice presenetila, saj je za njih domovina samo Slovenija. Meni, da se na tak način o domovini ne razmišlja. "Tu ne smemo zatajiti. Pripadamo slovenski manjšini in smo označeni kot slovenska narodna skupnost. Naš dom je bolj Ljubljana kot pa Rim," je še dejal Bandelj.

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila meni, da se je Pirc Musarjeva  v odgovoru zmotila in je imela v mislih državo namesto domovine. "Kulturno in jezikovno smo del slovenskega naroda. Naša država seveda je Italija, ne nazadnje živimo v skladu z njihovimi pravili. Imamo tudi italijansko državljanstvo, vendar je domovina druga stvar," je povedala. 

Deželni svetnik Furlanije - Julijske krajine Marko Pisani pa: "Menim, da se je predsednica nekoliko nerodno izrazila. Domovina so lahko tudi naši rodni kraji," je povedal za N1.

Iz urada predsednice: Domovina je seveda širši pojem

Za dodatna pojasnila smo prosili tudi urad predsednice. "Predsednica je seveda imela v mislih, da so pripadniki slovenske manjšine državljani Italije. Italija je torej država, kjer živijo, plačujejo davke ipd. In Italija je tista, ki jim mora tudi zagotavljati manjšinske pravice. Tako kot so pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji državljani Slovenije in je dolžnost Slovenije, da poskrbi za uresničevanje pravic italijanske narodnostne skupnosti. Domovina je seveda širši pojem," so zapisali. 

Ob tem so dodali, da je predsednica že večkrat povedala, da so Slovenci iz zamejstev soustvarjalci slovenske kulture in narodne identitete in da bo kot slovenska predsednica vedno podpirala projekte, ki krepijo narodno identiteto in jezik in spodbujajo sodelovanje na podlagi evropskih vrednot.

Na izjavo Pirc Musarjeve se je odzval Matej Vatovec iz Levice. Kot je zapisal, je "domovina verjetno res abstrakten pojem, definitivno pa ni to nujno država, v kateri bivaš in plačuješ davke". 

Medtem ko so iz SD sporočili, da so Slovenci v zamejstvu "enakovreden, cenjen in spoštovan del enotnega slovenskega naroda, vaša domovina je Slovenija. Domovine sega veliko dlje od državnih meja in je več kot izpolnjevanje obveznosti do države. To dokazujete in živite ravno Slovenke in Slovenci, živeči v zamejstvu. Vsakodnevno in ob največjih prelomnicah slovenskega naroda dajete izjemen zgled pripadnosti Sloveniji, naši skupni domovini, ter si prizadevate za njeno ter dobrobit vseh Slovencev in Slovenk, živečih v matični domovini, zamejstvu in po svetu". 

Gibanje Svoboda: Vsem Slovencem je lahko domovina le Slovenija

"Že pred stotimi leti, ko so naši Primorci zaradi Londonskega pakta leta 1915 in nato Rapalskega sporazuma leta 1920 postali del Kraljevine Italije, je primorski pesnik Srečko Kosovel zapisal: "Ljubljana spi in igra biljard", so v odzivu zapisali v največji vladni stranki Gibanje Svoboda. 

Kot so dodali, je bilo potrebnih 20 let upora proti fašizmu in štiri leta narodnoosvobodilnega boja, da se je večina Primorcev osvobodila in priključila svoji domovini. Takrat  zavedni Slovenci tudi v Ljubljani niso spali, ampak se bojevali in si prizadevali, da se vsi Slovenci združimo v eni domovini, pravijo. 

"Žal smo sedaj po 100 letih doživeli nepredstavljivo, da je predsednica Republike Slovenije našim rojakom Primorcem, ki so po letu 1947 na podlagi pariške mirovne pogodbe  ostali v Republiki Italiji, odrekla njihovo domovino, ki je lahko le Slovenija. Kot njihovo domovino jim je samovoljno določila Republiko Italijo. Vsem Slovencem, pa naj živijo v katerikoli državi po svetu,  je lahko domovina le Slovenija. To mora še toliko bolj veljati za vse zamejske Slovence, ki so po drugi svetovni vojni ostali v sosednjih državah. Predvsem zato, ker jim njihove pravice nikoli niso bile v  celoti priznane in spoštovane."

Izjavo predsednice so ocenili kot nespoštljivo, ne samo do Slovencev, ki živijo v zamejstvu, temveč do vseh Slovencev in njihovih prednikov, "ki so umirali, trpeli in se bojevali, da imamo svojo domovino in državo".  

Kmalu po izvolitvi razburila koroške Slovence

Spomnimo, da je predsednica s svojimi izjavami že enkrat razburila slovensko manjšino. Kmalu po izvolitvi je za avstrijsko radiotelevizijo OR izrazila prepričanje, da so manjšinske pravice v Avstriji "zgledno urejene". Njena izjava je naletela na neodobravanje Narodnega sveta koroških Slovencev. Pozneje je pojasnila, da z izjavo ni mislila nič slabega. "Če so me narobe razumeli, se jim opravičujem," je takrat dejala.