Ustavna določila glede zakonodajnih referendumov so jasna, opozarja pravnik Rajko Pirnat. Interventni zakon o razvoju Slovenije, ki v pomembnem delu ureja davke in druge javne dajatve, po njegovem mnenju zelo verjetno ne izpolnjuje pogojev za dopusten referendum. Kljub temu bo končno presojo opravilo ustavno sodišče.
V razpravi o morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu se v ospredje postavlja 90. člen ustave, ki izrecno določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke in druge javne dajatve. Po besedah Pirnata je ustavna ureditev na tem področju zelo nedvoumna.
"Ustava je glede tega zelo jasna – zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah niso predmet referenduma," poudarja Pirnat.
Kot pojasnjuje, interventni zakon v precejšnjem delu posega prav na področje davkov in drugih javnih dajatev. "Težko si predstavljam argumentacijo, po kateri bi bil tukaj referendum dopusten. Seveda je vedno mogoče najti kakšen argument, a besedilo ustave je zelo jasno," pojasnjuje.
Pirnat dodaja, da v zakonu tudi ni mogoče prepoznati tako nujnih ukrepov, ki bi zahtevali takojšnjo uveljavitev, vendar to vprašanje v tem primeru niti ni ključno. Nujnost ukrepov je namreč ločen razlog, ki ga ustava prav tako omenja v 90. členu, a že sama davčna narava zakona zadostuje za omejitev referendumskega odločanja. Zato bo zanimivo spremljati, kako bo o vprašanju presodilo ustavno sodišče.
Medtem sindikati zbirajo 2500 podpisov za vložitev referendumske pobude. Za to imajo na voljo sedem dni. Če bodo podpise zbrali, bo pobuda vložena, nato pa bo odločitev v rokah državnega zbora, ki lahko referendum razpiše ali pa sprejme sklep, da referendum ni dopusten.
"Če državni zbor sprejme sklep, da referendum ni dopusten, lahko predlagatelji sprožijo presojo ustavnosti tega sklepa," razlaga Pirnat.
Tak postopek zadrži uveljavitev zakona. Ta ne začne veljati, dokler ustavno sodišče ne odloči, ali je sklep skladen z ustavo oziroma dokler se morebitni referendum ne zaključi.
Ustavno sodišče v tem postopku ne presoja vsebine zakona, temveč izključno sklep državnega zbora. Na voljo ima dve možnosti: sklep potrditi kot ustavnega ali pa ga razveljaviti. Kako se bo odločilo, je težko napovedati, vendar Pirnat poudarja, da je zaradi jasnega ustavnega besedila zelo težko utemeljiti stališče, da bi bil referendum v tem primeru dopusten.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.