Ognjemet v atmosfero sproži koktajl kemikalij, od katerih mnoge škodujejo tako ljudem kot okolju. Živahne barve, ki ob sprožitvi ognjemeta razsvetlijo nebo, izhajajo iz kovinskih spojin, kot sta barij ali aluminij, in lahko negativno vplivajo na zdravje živali in ljudi. Poleg tega mnogi ognjemeti za proizvodnjo kisika, potrebnega za eksplozijo, vsebujejo oksidante, znane kot perklorati. Ti se lahko raztopijo v vodi, onesnažijo reke, jezera in pitno vodo. Ob koncu pa ognjemet sprosti oblak dima in trdnih delcev, ki vplivajo na lokalno kakovost zraka.
Ognjemet tako v zelo kratkem času povzroči veliko onesnaženje zraka, za seboj pa pusti kovinske delce, nevarne toksine, škodljive kemikalije in dim, ki v zraku ostanejo več ur oziroma tudi dni. Nekateri toksini se nikoli v celoti ne razgradijo in razpadejo, ampak se zadržujejo v okolju in zastrupljajo vse, s čimer pridejo v stik.
Izpostavljenost drobnim delcem, kot so tisti, ki jih najdemo v dimu in meglici, je povezana z negativnimi zdravstvenimi posledicami, kot so kašelj, piskanje, kratka sapa, napadi astme in celo srčni napadi. Ljudje z največjim tveganjem za omenjene težave so tisti z boleznijo srca ali pljuč, starejši odrasli in otroci.
Del ognjemetne predstave so tudi delci, ki ob koncu padejo na tla (kemikalije in dejanski fizični kosi odpadkov) in pogosto vsebujejo pogonske kemikalije in barvila, ki najdejo pot v zemljino in vodni sistem. Mnoge surovine, ki se uporabljajo za ustvarjanje ognjemetov, izkopljejo iz gora. Gre za uničevalni postopek, ki zmanjšuje gozdove in uničuje habitat prostoživečim živalim. Ostanek skalovja zavržejo v doline, s čimer ustavijo in onesnažujejo tekočo vodo.
Kemijski koktajl
Vsaka raketa je sestavljena iz približno 75 odstotkov kalijevega nitrata, 15 odstotkov oglja in 10 odstotkov žvepla. Glede na želene učinke lahko dodamo druge sestavine, vključno z bakrovimi, barijevimi ali stroncijevimi spojinami. Na koncu so ognjemeti obarvani modro (baker), zeleno (barij) ali rdeče (stroncij ali litij). Kritiki trdijo, da vse te kemikalije potrebujejo velike količine energije, da se le v nekaj kratkih sekundah razblinijo.
Za poganjanje ognjemetov v zrak se uporabljajo kalijeve in aluminijeve spojine, ki povzročijo tudi več dima. Perklorati se uporabljajo tudi kot ognjemetna goriva. Gre za družino zelo reaktivnih spojin klora in kisika, ki jih je Nasa uporabila tudi za izstrelitev vesoljskih plovil z izstrelitvene ploščadi.
A obstaja tudi alternativa. V Sydneyju v Avstraliji je znameniti ognjemet v mestu 100-odstotno ogljično nevtralen. Ognjemetni izdelki profesionalnega razreda so narejeni iz biorazgradljivega papirja in ne puščajo spojin ali kemikalij, ki bi se valjali po zraku. Za vsako preostalo onesnaženje, ki je posledica ognjemeta v Sydneyju, mesto kupi izravnavo ogljika, ki zagotavlja ničelni vpliv ogljika. Izravnave ogljika podpirajo projekte čistih in obnovljivih virov energije, ki pomagajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
Sicer pa, ko se boste odločali, ali boste naslednjo zabavo obeležili z ognjemetom, pomislite tudi na negativne posledice, ki jih ta barvna eksplozija prinaša s seboj. Tudi številne mestne občine namreč že nekaj časa novega leta ne pričakajo z ognjemetom in tako bo tudi letošnji vstop v novo leto v marsikateri ostal brez kemijske mavrice na nebu.
KOMENTARJI (215)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.