Pismenost učencev podpovprečna

Trend, ki ga kažejo rezultati raziskave PISA o bralni pismenosti, v kateri so se slovenski učenci odrezali rahlo podpovprečno, ni dober, meni minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Pojasnil je, da bo treba najprej razčistiti, koliko je za rezultate kriva šola. Spomnil je tudi na uvajanje drugega tujega jezika in dodal, da bo treba razmisliti o predmetniku.

Rezultati mednarodne raziskave PISA, opravljene leta 2009, so pokazali, da slovenski dijaki na področju bralnih kompetenc zaostajajo za povprečjem držav OECD in za primerljivimi državami. Raziskava sicer ugotavlja ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti učencev v starosti 15 let, zajela pa je 65 držav sveta, od tega 43 držav OECD. Iz Slovenije je v njej sodelovalo približno 8000 učencev.

Lukšič je danes že napovedal, da se bo sestal z avtorji raziskave, da med drugim "preverimo, kaj pravzaprav meri". Kot je namreč pojasnil, raziskava ne meri toliko samega dela v šoli kot pa raven pismenosti, ki naj bi jo učenec pridobil prek neformalnega dela. Prav zato morajo po njegovem najprej "razčistiti, koliko je za to kriva šola".

Manj ur za opismenjevanje na račun drugega tujega jezika

Neka razlaga za slabše rezultate bi lahko bila ta, da imajo slovenski učenci od 9. do 11. leta starosti v primerjavi z učenci v preostalih državah OECD "podpovprečno število ur dela na pismenosti", čeprav Lukšič dodaja, da je to stanje veljalo že v času prejšnje raziskave leta 2006.

Število ur so deloma zmanjševali tudi zaradi uvajanja drugega tujega jezika, je povedal. "In to bo treba zdaj razmisliti, ali hočemo v materinem jeziku otroke bolj opremiti za razumevanje, prebiranje informacij v tem svetu ali pa želimo spet hlastati z nekimi dodatnimi predmeti, čim več vsega 'nabasati' noter," dodaja Lukšič.

SDS: Učenci imajo povprečne zgolj bralne sposobnosti

V odboru za šolstvo in šport pri strokovnem svetu SDS pa ugotavljajo, da je PISA pokazala, da so slovenski učenci najbolj napredovali v matematiki in naravoslovju ter da je Slovenija omenjena v nizu najuspešnejših držav.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pa ne navdušuje, da so slovenski dijaki v prvi letnik srednje šole prinesli zgolj povprečne bralne sposobnosti: "To morda lahko pripišemo neustreznemu učnemu načrtu za slovenščino, ki pa je zaradi nerazumljive trme ministra Lukšiča še vedno v uporabi v osnovnih šolah, namesto da bi se uporabljal potrjen novi učni načrt za slovenščino."

Raziskava Pisa: Šanghajski učenci so najboljši

Šolarji iz kitajskega mesta Šanghaj in več azijskih držav so med najboljšimi na svetu na področju bralnih sposobnosti, matematike in naravoslovja, kažejo rezultati mednarodne raziskave Pisa za leto 2009. Dobro so se odrezali tudi učenci iz Južne Koreje, Japonske, Tajvana, Singapurja in Hongkonga.

Na splošno je raziskava pokazala, da so pri bralnem razumevanju dekleta v vseh sodelujočih državah pred fanti, in sicer za približno leto dni, največja razlika med spoloma pa je na Finskem.

Med državami, ki so glede na prejšnje raziskave zabeležile padec, čeprav se še vedno uvršča zelo visoko, je Finska. Nad povprečjem OECD pa je poleg Finske sedem evropskih držav, Nizozemska, Belgija, Norveška, Švica, Poljska, Estonija in Islandija. Rezultate so glede na zadnjo raziskavo leta 2006 izboljšale Portugalska, Nemčija in Poljska, medtem ko so Švedska, Irska in Češka nazadovale.

Hrvaška je na vseh treh obravnavanih področjih pod povprečjem OECD in je dosegla slabše rezultate kot leta 2006. Slabše rezultate so dosegli tudi avstrijski učenci, ki so se zlasti slabo odrezali pri branju, opažajo pa tudi zelo močno korelacijo med dosežki učencev in izobrazbo njihovih staršev.