Mleko: Piti ali ne piti?

V zadnjem času se v javnosti vse bolj pogosto pojavljajo opozorila o škodljivih učinkih mleka ter mlečnih izdelkov. Skeptiki pravijo, da naj bi uživanje mleka zaradi maščob ter ostalih sestavin precej prispevalo k razvoju alergij, debelosti, bolezni srca in celo k nastanku raka. Da bi enkrat dokončno razjasnili dileme o dobrih in slabih učinkih mleka ter mlečnih izdelkov, je Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije organiziralo okroglo mizo. Udeleženci so zaključili, da mleko za naše zdravje ni škodljivo, a le pod določenimi pogoji, pazljivi pa moramo biti tudi na mlekomatih.

"Mleko je vsekakor zdravo. Ne le zaradi vseh sestavin, ampak predvsem zaradi kombinacije in razmerja med temi sestavinami,“ je dejala dr. Irena Rogelj s Katerdra za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti. Pravi, da dandanes ni več potrebno govoriti o beljakovinah ter maščobah, saj jih imamo na pretek. "Bolj so pomembni vsi minerali, ki jih mleko vsebuje. Mleko namreč ne vsebuje le kalcija, ampak vse druge minerale in vitamine, ki so topni tako v vodi kot v maščobi. Skratka mleko je hranilno polno živilo in je zdravo,“ je pojasnila.

Po besedah klinične dietetičarke Andreje Čampar Širca lahko svoje zdravje ogrožamo le v primeru, če z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov močno pretiravamo, ali pa če imamo alergijo na mleko. Pojasnila je, da ima dva do tri odstotke slovenskih malčkov alergijo na mleko, a pri veliki večini te alergije pri dveh letih starosti že popolnoma izginejo. "V vseh ostalih primerih je to naravno živilo v vsakodnevni prehrani več kot primerno,“ pravi.

Kaj pa maščoba?

"Mleko ni mastno živilo. 3,5 odstotka maščobe ni veliko v nekem živilu. Dejstvo je, da mlečna maščoba vsebuje cel kup koristnih snovi, res pa je, da prevladujejo nasičene maščobne kisline, ki imajo v velikih količinah tudi škodljiv učinek,“ priznava ter dodaja, da je napaka, da se ne priporoča količine. "Nekdo, ki spije skodelico mleka na dan, naj pije polnomastnega. Tisti, ki spije pol litra na dan in se morda tudi bolj malo giblje, naj si izbere posneto mleko. Tako ne bo vnašal odvečnih kalorij ter prevelike količine nasičenih maščobnih kislin,“ je pojasnila.

Je mleko iz mlekomata resnično boljše?

Po besedah predsednice GIZ mlekarstva Ivane Valjavec surovo mleko, ki ni pasterizirano, sicer vsebuje več hranilnih snovi, a lahko vsebuje patogene mikroorganizme, ki lahko škodijo našemu zdravju. Enakega mnenja je bila tudi predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije Marjana Peterman, ki opozarja na drobni tisk, ki se nahaja na mlekomatih. "Tam piše, da moramo to mleko takoj, ko pridemo domov, zavreti, s čimer pa hranilne snovi uničimo celo bolj, kot so te uničene pri pasteriziranem in steriliziranem mleku, kjer je temperaturna obdelava le kratkotrajna. Poleg tega nekateri avtomati zvočno opozorijo potrošnika, da surovo mleko ni primerno za občutljive ljudi oziroma bolne, za nosečnice ter otroke,“ je dejala.

Od kod obsodbe o škodljivosti?

Rogljeva meni, da obsodbe o škodljivosti mleka prihajajo predvsem s strani skupin, ki zaradi prepričanja ne uživajo živil živalskega izvora ali pa se bodisi zdravijo in hranijo alternativno. "Mislim, da do teh idej o škodljivosti prihaja tudi zato, ker so to vzhodnjaške alternative, kjer ni bilo tradicije pitja mleka. Tam je namreč mleko delalo več težav, saj ti ljudje genetsko slabše prenašajo laktozo,“  je dejala.

'Sojin napitek ni mleko!'

Na trditve nasprotnikov uživanja mleka in mlečnih izdelkov, da zadostno količino beljakovin in kalcija dobimo tudi z rastlinsko hrano ter nadomestki, kot je tako imenovano riževo, sojino, ovseno, kamutovo, pirino, proseno in ostala mleka, Rogljeva odgovarja, da so ta poimenovanja zavajajoča. "Namesto mleko bi se moral uporabljati izraz sojin napitek, saj ta ne vsebuje enakih hranil kot mleko. Vsa ta imena so verjetno nastala prav zaradi tega, ker tradicionalno ljudje smatrajo mleko in mlečne izdelke kot zdrave, kljub vsem napisanim člankom, ki so črtili mleko s seznama zdravih izdelkov,“ pravi.

Slovenci pod povprečjem

Po podatkih Statističnega urada in GIZ mlekarstva prebivalec Slovenije na leto povprečno porabi 61 l mleka, 18 kg jogurta, 15 kg sira in skute ter kilogram masla, kar je pod evropskim povprečjem. Prav zaradi tega skuša Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije po besedah Valjavčeve s kampanjo Mleko krepi , ki predstavlja tudi del dvoletne nacionalne kampanje Program generične promocije in informiranja za mlečne izdelke, spodbujati potrošnika k razmišljanju, da je mleko sestavni del vsakodnevne uravnotežene prehrane in da to ni nekaj takega, kar si skorajda ne bi smel privoščiti. 

"Na spletu in v medijih je veliko različnih, včasih tudi nasprotujočih si in celo napačnih informacij o mleku in mlečnih izdelkih. Z našo kampanjo zato želimo potrošnikom posredovati prave, preverjene informacije o značilnostih in koristih mlečnih izdelkov," je o namenu kampanje še dodala Ivanka Valjavec.

Projekt, vreden okoli 617.000 evrov, je sofinanciran s strani Evropske unije (50 odstotkov sredstev), Republike Slovenije (30 odstotkov sredstev) in slovenskih mlekarn (20 odstotkov ).