"Ti protesti odražajo neko splošno stanje, ki smo mu priča v zadnjem obdobju, vse od trenutka, ko smo se štiri stranke za mizo začele pogovarjati o morebitnem sklepanju kompromisov za programski del in o sestavi nove koalicije. Mislim, da to vzdušje ni dobro, je pa seveda legitimno in v skladu z demokratičnimi vrednotami in standardi. A tokrat ni čas za razdvajanje, saj nas na mizi čaka veliko problemov, ki se jih moramo lotiti nemudoma in takoj. To je pravzaprav čas, ko je treba presegati tovrstne aktivnosti, sesti za mizo in se pogovarjati o vsebinah, sklepati kompromise in reševati probleme, ki so prisotni v družbi," je o napovedanem protestu, naslovljenem Proti koaliciji sovraštva, povedala predsednica Desus Aleksandra Pivec.
Na vprašanje, če meni, da protesti ne morejo prepričati poslancev stranke, da si premislijo glede sodelovanja v koaliciji, je Pivčeva odgovorila, da so na organih stranke sprejeli precej enotno odločitev, saj je 90 odstotkov članov podprlo sodelovanje. "Meni je bil to signal za podpis koalicijske pogodbe in signal, da Desus želi pretrgati tovrstna razdvajanja, ki se zdaj v javnosti pojavljajo, da se želimo pogovarjati o istih vsebinah," je povedala in dodala, da kot stranka ne želijo biti del okolja, v katerem se pojavljajo takšni protesti in grožnje, ker meni, da to ni dobro za naše okolje.
Na pokrajinskem odboru stranke v Radljah ob Dravi in Mariboru nezadovoljstva z odločitvijo o sodelovanju v koaliciji Janeza Janše Pivčeva ni začutila, ocenjuje pa, da morda 20 odstotkov članov stranke ni zadovoljnih s to odločitvijo. Dejala je, da so ljudi znotraj stranke prepričali časovnica in finančna zagotovila, določena v programu, s katerimi so po njenih besedah lahko popolnoma zadovoljni. "Seveda je na nas, da to tudi udejanjimo in dosežemo, je pa to tisto, kar prepriča ljudi v lokalnih odborih, da se strinjajo s tem, da vstopimo v tokratno koalicijo," je še dodala.
Ena izmed prioritet nove koalicije je tudi uvedba naborništva, s čemer so se v Desusu strinjali že v predvolilnem programu, zato zapisu tega v koalicijsko pogodbo niso nasprotovali. Matej Vatovec iz Levice pa je komentiral prve strani koalicijske pogodbe z besedami, da napoved pomanjšanja javne porabe ne pomeni nič drugega kot hiranje socialne države na račun davčnih odpustkov predvsem najbogatejših. Pivčeva je dejala, da se s tem pogledom ne strinja: "Mislim, da smo jasno povedali in tudi zapisali, da so ključne prioritete tokratne koalicije ureditev razmer na področju zdravstva in ureditev na področju demografskih vprašanj. Temu smo namenili znaten delež vsebin in tudi finančnih sredstev, pri tem dosegli popoln konsenz, pa tudi kompromise glede posameznih vsebin."
Poudarila je, da so vse stranke za pogajalsko mizo prepoznale problem pomanjkanja domov za starejše, pri čemer so se dogovorili za izgradnjo vsaj dveh domov iz javnih sredstev letno, pa tudi petih drugih domov do konca mandata. Že letos naj bi končali domova v Vrtojbi in Osilnici, napovedujejo pa tudi takojšnji pristop k zakonu o dolgotrajni oskrbi, za kar bo zagotovljenih 250 milijonov v letošnjem letu, in ureditev drugih razmer na področju pokojnin.
Pivčeva je poudarila, da so se pogovarjali in dogovarjali predvsem na podlagi programskih izhodišč, in da ni bilo prostora za prevladovanje katerekoli od strank, zato meni, da bo možno korektno sodelovanje in doseganje ciljev, ki so si jih zastavili.
KOMENTARJI (1352)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.