Na vlak s pivom in zaradi piva (ter glasbe)

Slovenske železnice so ta konec tedna na vozni red dodale številne izredne vlake, ki so udeležence festivala zvečer vozili iz Ljubljane, Celja in Maribora ter jih sredi noči varno vračali nazaj. Med potniki na t. i. "party vlaku", ki je s polnimi sodčki piva in didžejem v petek popoldne prvi odpeljal tja, so bili ljudje z vseh koncev Slovenije, ki so se zavedali, da festival piva in cesta nista prijatelja.

"Že dolgo časa se nisem peljal z vlakom, potem varnost, absolutno, in pa dobra družba," Tomaž naniza tri poglavitne razloge, zakaj se je odločil za skoraj štiriurno pot z javnim prevozom iz Trebnjega mimo Ljubljane v Laško, namesto za enourno vožnjo z avtomobilom po zaviti cesti. "Pa tudi parkiranje je v Laškem vedno problem," doda.

"Če bi bil jaz šofer, torej iz Trebnjega v Laško in nazaj, kot sem bil že pred leti, bi bila pa seveda varianta 0,0," poudari ničelno toleranco do alkohola za volanom, medtem ko veselo nazdravi s prijateljema, udobno pogreznjen v oblazinjen sedež vagona.

"Enkrat sem že vozil, enkrat sem lahko kakšnega spil, lani pa se je sestra odpeljala s tem posebnim vlakom v Laško in kot dober bratec sem se nato ob treh zjutraj jaz odpeljal ponjo," se smeji, ko našteva pretekla bližnja srečanja z znamenitim festivalom ob Savinji. "Zame osebno je to sinonim za dober žur, vidiš marsikaj, denarja pa se lahko pretirano znebiš, če ga imaš preveč," opiše festival s tradicijo, dolgo šest desetletij.

Med razposajenimi potniki je tudi Matija s tržiškega konca. "Sestrična je zadela karte in me vprašala, če bi šel na vlak. Rekel sem, da z veseljem. To sem hotel iti že od majhnega, saj je bila vedno sama žurka. Ko sem dopolnil 18 let, sem si dejal, da zdaj pa končno lahko grem. Mama je prav tako hotela poleg, ampak ne, ne more. Nisem si predstavljal, da bo tako dobro," se navdušuje, ko prepeva na prijateljevih ramenih, na nogah pa ima - kot pravi Tržičan - seveda legendarne jazbečarke.

Bo pa mama prišla prav za prevoz nazaj, saj mu je obljubila, da ga bo pričakala v Ljubljani, ko se bo tja vrnil s posebnim nočnim vlakom. "Varnost je na prvem mestu in ona me še nikoli ni pustila na cedilu," je hvaležen za materino skrb.

Laško, kamor se v teh festivalskih dneh zgrne več desettisoč obiskovalcev, ima tudi srečo, da je železniška postaja le nekaj sto metrov stran od mostu čez Savinjo, ki je vstopna točka v staro mestno jedro, v katerem v petek že pred uradnim začetkom festivala prekipeva od živahnosti. "To je naš glavni dogodek, letos še posebej zato, ker sta združeni dve obletnici, 200-letnica pivovarne v Laškem in 60. izvedba Piva in cvetja. To je prireditev, s katero Laščani živimo, živijo institucije, društva, posamezniki, kar se vidi tudi zdaj na ulicah in po vrvežu," pravi Miha Mirt, direktor STIK-a, javnega zavoda, ki je glavni organizator prireditve Pivo in cvetje.

"Ulice so okrašene, etno program je zelo obsežen, v nedeljo imamo pravo poroko, ki poteka po starih šegah in običajih, pihalna godba, mažoretke," poudarja tudi zelo močan etnološki pridih.

Vendar gre vseeno za festival, ki je na sporedu le enkrat letno, občina s 13.000 prebivalci pa si prizadeva obiskovalce pritegniti tudi na druge dni v letu. "Laško kot destinacija se ponaša z dvema zdraviliščema, s Thermano in Rimskimi termami, prva je priljubljena pri družinah, druga je namenjena zgolj odraslim. Vsekakor bi izpostavil tudi kulinariko, katere vodilni člen je Marko Pavčnik, prejemnik Michelinove zvezdice s svojo restavracijo na gradu Tabor. Veliko delamo tudi na lokalni blagovni znamki Okusiti Laško, kamor so vključeni lokalni pridelovalci, kmetovalci, čebelarji. Naše zeleno okolje ima zelo veliko pohodniških in kolesarskih poti, celotna destinacija deluje v smeri trajnosti in zelene politike," sogovornik opisuje, kaj ponuja Laško, kadar ne ponuja piva in cvetja v paketu.

Toda med festivalskimi pogovori z domačini in obiskovalci je bilo čutiti dobršno mero otožnosti in nostalgije. Aleš, ki je v mestu odraščal in še danes živi tukaj, se spominja zlatih časov, najprej večerov s sladkorno peno, baloni in lunaparkom, nato s kozarcem piva v rokah: "Včasih je Pivo in cvetje trajalo precej dlje časa, pa tudi veliko več ljudi je bilo. Ni bilo ograj vsepovsod, poostrene varnosti," se spominja, kako so se zabave željni ljudje komaj prebijali po mestnih ulicah.

Pivo je bilo nekoč identiteta mesta, skupaj z največjo slovensko pivovarno, ki je zaposlovala predvsem ljudi iz kraja: "Poznalo se je, ko je prevzela druga pivovarna. Prej je Pivovarna Laško financirala precej stvari. Vozila za zdravstveni dom, za gasilce, na gradu smo imeli včasih jelene, bolj so skrbeli za mesto, zdaj tega ni več toliko, ko so prevzeli tujci," pripoveduje.

Mateja, ki skrbi za žejna grla na občinskem dvorišču, ima lokal v središču mesta že desetletje. Kljub temu, da danes na trg vse bolj vstopajo posebne izdaje in sodobne brezalkoholne različice napitkov iz hmelja, pa krčmarica pravi, da še vedno prodajo največ "navadnega svetlega laškega".

Tudi ona se spominja, kako je bilo takrat, ko je šele začela: "Trajalo je ves teden in veliko več se je dogajalo. Točilni pulti so bili odprti ves dan, že od druge ure popoldne, ko si šel iz službe domov, si lahko že počakal za šankom. Stojnic je bilo več, stvari za otroke. Zdaj pa je to postal predvsem festival glasbe, ljudje pridejo v mesto šele zvečer," opiše, kako so se stvari spremenile.

Zaradi glasbe in ne piva so v Laško denimo prišle tudi Žalčanke Saša, Katja, Nika in Brina: "Letos je res dober lineup," se navdušujejo nad izborom izvajalcev.

Organizatorji so dogajanje razdelili na tri odre, med nastopajoče pa letos vpisali Fehtarje, Magnifica, Jana Plestenjaka, Šank Rock, Alpski kvintet, Nušo Derendo, Luko Basija, Vlada Kreslina, Mirana Rudana, Severino, Joker Out in mnoge druge. Poleg uradnih nastopajočih so se v minidiskoteke spremenile tudi druge terase mestnih lokalov, kjer je vsak lahko našel nekaj za svoj okus.

Da se stvari spreminjajo, pa poudarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, kjer so se ob letošnji 200. obeležitvi pivovarstva v Laškem prav tako oglasili. Prepričani so, da kljub tovrstnim jubilejem ni razlogov za proslavljanje, temveč bi morali alarmantni podatki o škodi zaradi alkohola – zlasti piva – spodbuditi k zaostritvi alkoholne politike v Sloveniji. "Pivo je vstopna točka za alkoholizem," so zapisali.

Navedli so podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), po katerih Slovenija sodi med države z najvišjo porabo alkohola na prebivalca v svetu. "Približno 55 odstotkov vsega zaužitega čistega alkohola v Sloveniji prihaja iz piva. Posledično lahko pivu pripišemo največji delež zdravstvene, socialne in ekonomske škode, povezane z alkoholom. Z vsako obletnico, ki promovira alkohol in alkoholno industrijo brez kritične razprave o javnozdravstvenih posledicah, tvegamo nadaljnjo normalizacijo in legitimacijo škodljive navade. Ne praznujmo piva – raje zmanjšajmo njegovo dostopnost in vpliv na zdravje mladih in odraslih," izpostavljajo ob navajanju vseh škodljivih posledic alkohola na zdravje in družbo.

"Potrebujemo učinkovite ukrepe, ne folklornega festivala alkohola," so prepričani.