Pivovarji so danes v Ljubljani spomnili, da je vlada v začetku maja sprejela novo uredbo o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače, ki s 1. junijem prinaša zvišanje trošarin na pivo za sedem odstotkov.

Direktorica GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je poudarila, da je bilo za gospodarstvo v zadnjem obdobju sprejetih 11 novih finančnih bremen, višja trošarina na pivo pa je nov udarec za dejavnost pivovarstva. "Mi vemo, da moramo kot sektor prispevati svoje, pa vendarle je nekje točka preloma in to smo pri pivovarstvu že zdavnaj prekoračili," je prepričana.
Slovensko pivovarstvo po njenih besedah v državni proračun prispeva 290 milijonov evrov, od tega na podlagi trošarine 90 milijonov evrov. Ob tem vsako delovno mesto v sektorju pomeni šest delovnih mest v drugih panogah, tako da skupaj zagotavlja več kot 8000 delovnih mest.
Kot je še povedala Zagorc, je v Sloveniji k plačilu trošarine zavezanih 94 pivovarn, od katerih je ena večja, in sicer Pivovarna Laško Union, ostale pa so kraft pivovarne, na katere sta vezana tudi gostinstvo in turizem. Višje trošarine na pivo bodo imele negativne posledice tudi na ti dve panogi, je posvarila.
Trošarin za vino ni
Predsednik Združenja slovenskih pivovarn in predstavnik pivovarne Reservoir Dog Andrej Sluga je podčrtal, da osnovni problem ni zvišanje trošarine, temveč dejstvo, da je ta že zdaj med višjimi v EU. Kot je bilo mogoče slišati danes, je 70 odstotkov višja od trošarine v Italiji, 140 odstotkov višja od tiste na Hrvaškem, 150 odstotkov višja kot v Avstriji in 180 odstotkov višja kot na Madžarskem.
Sluga je spomnil, da zvišanje trošarine na pivo temelji na ideji strateškega sveta za prehrano, da bi se na ta način dvignil vstopni prag za uživanje alkohola, pri tem pa opozoril, da je Slovenija v Evropi skupaj z Grčijo edina država, ki ima zelo visoko trošarino na pivo, nima pa trošarine na vino, čeprav je "količina etilnega alkohola, ki ga Slovenci letno zaužijemo s pivom in vinom, ekvivalentna". To se mu zdi diskriminatorno.
Izpostavil je še, da do zvišanja trošarine prihaja v času, ko je pivovarstvo že tako v težavah. Po epidemiji covida-19, energetski krizi, podražitvi surovin in storitev in vsesplošni inflaciji, ki ji je sledilo tudi zvišanje plač oz. stroškov dela, si namreč panoga "v resnici ni nikoli več opomogla". Višjih stroškov poslovanja namreč ni mogla prenesti na potrošnika, "ker ima trg svoje zakonitosti".

"Prostora za nove davke ni"
Marko Jamnik (pivovarna Tektonik) je pojasnil, da letno že zdaj plačajo za okoli 60.000 evrov trošarine in da bi lahko za ta znesek zaposlili dva človeka v proizvodnji. Stroške klestijo na vseh koncih, zato se ob povečani obremenitvi boji za usodo pivovarne.
"Ti davki niso več normalni," je nadaljeval Igor Lazar (Pivovarna LOO-BLAH-NAH). "Mi smo res izžeti, kolikor se da. Tukaj ni več prostora za nove davke," je dejal in dodal, da je Slovenija preveč obdavčena na vseh področjih. Po njegovih besedah so posledica tega tudi visoke cene piva v lokalih, ki so že na ravni Avstrije, Italije, pri čemer pa imajo v tujini v gostinstvu štirikratne marže, v Sloveniji pa komaj dvakratne, kar da je premalo za gostinstvo.
"To je sramota vseh sramot," pa je ukrep vlade komentiral Luka Rojnik (pivovarna Green Gold Brewing).
Janez Skok (pivovarna Maister) je medtem izpostavil, da se v Sloveniji proizvaja vrhunska piva, kar da prepoznava tudi tujina in da bi morala država sektorju pomagati, ne pa, da ga dodatno obremenjuje.
Da naj država ne le umakne uredbo, temveč zniža trošarino na pivo na raven sosednjih držav in s finančnimi spodbudami pomaga pivovarskemu sektorju, pa je pozval tudi Jože Podobnik (Pivovarna Zajc).
Prvi predlog je bil dvig trošarin za več kot 25 odstotkov
S finančnega ministrstva so sporočili, da je razprava o dvigu potekala v okviru strateških svetov za prehrano in za zdravstvo. Namen je vpliv na prehranske navade, zmanjšanje porabe, prilagoditev proizvodnje v smeri zmanjševanja vsebnosti alkohola, zniževanje vsebnosti sladkorja in iskanje bolj zdravih alternativ.
Ob tem je strateški svet za zdravje predlagal še višje trošarine, in sicer v višini 25,7 odstotka, a je finančno ministrstvo po pogovorih s predstavniki panoge določilo zvišanje za sedem odstotkov. Izpostavili so še, da se je cena piva v desetih letih dvignila za 25 odstotkov, trošarine pa nič oziroma so se za male pivovarje celo znižale.
"Za leto 2024 so obračunani prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne pijače znašali 123,6 milijona evrov. Od tega 88,7 milijona evrov predstavljajo trošarine za pivo, od tega za pivo malih proizvajalcev 950.000 evrov. 34,8 milijona evrov od etilnega alkohola oziroma žganih pijač in 0,12 milijona evrov (0,01 odstotka) za vmesne pijače," so še sporočili iz finančnega ministrstva, kjer ocenjujejo, da bi se zaradi zvišanja prihodki iz naslova trošarin za pivo, ki ga proizvedejo mali pivovarji povečali za 67 tisoč evrov na leto.
Za koliko se bo podražilo pivo?
Po oceni finančnega ministrstva se bo ob trenutnih cenah piva na trgu cena 0,5 litra piva, če ta vsebuje pet odstotkov volumenskega alkohola, zvišala za 2,6 centa, za male pivovarje pa za 1,3 centa. Cene veljajo ob pogojih, da se cene ostalih sestavin ne podražijo.
Koliko bo dvig trošarin po žepu udaril male proizvajalce piva? Finančno ministrstvo ocenjuje, da v povprečju približno 700 evrov na malega proizvajalca piva na leto. "Odločitev, ali se bo sprememba trošarine odrazila v končni ceni piva in prenesla na potrošnika pa je prepuščena proizvajalcem in trgovcem alkoholnih pijač."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.