Omenjeni zakon, na katerega je državni svet izglasoval odložilni veto, je državni zbor vnovič izglasoval na seji 7. maja. Še isti dan je izvršilni odbor policijskega sindikata sprejel odločitev, da bo izrabil vse možnosti za razpis referenduma o plačnem zakonu. Izvršni sekretar PSS Zdravko Melanšek je povedal, da bodo predvidoma že v torek vložili pobudo za razpis referenduma oz. obvestili predsednika državnega zbora o pobudi, kot veleva zakon. Po tem je na "potezi" predsednik parlamenta, kdaj bo določil začetek roka za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma.
Kot določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi, mora pobudnik obvestiti o svoji pobudi predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu z zakonom in mora biti podprta s podpisi najmanj tisoč volivcev. Podpisi morajo biti zbrani na seznamu, v katerem je na vsakem listu podpisanega seznama opredeljena vsebina zahteve. Seznam vsebuje osebne podatke podpisnikov, torej ime in priimek, datum rojstva, naslov in občino stalnega prebivališča, ter datum podpisa seznama. Obvestilo o pobudi se vloži neposredno pri pristojni službi državnega zbora. Državni zbor mora razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali 40.000 volivcev.
Plačni zakon je bil sicer že sprejet na izrednem zasedanju državnega zbora 26. aprila. Po tem, ko je državni svet 3. maja izglasoval odložilni veto, so poslanke in poslanci o zakonu glasovali vnovič 7. maja in ga sprejeli z veliko večino glasov.
Sprejetju omenjenega zakona so nasprotovali nekateri sindikati v javnem sektorju, poleg PSS tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ). Po Melanškovem mnenju je bolje, da se za zakon odločijo volivci sami. Sindikat po njegovih besedah ne nasprotuje zakonu, ki bi bolje uredil sistem plač, vendar je sprejeti zakon preslab, "da bi ga lahko pustili pri miru". Po prepričanju sindikata je zakon neustrezen, v strokovnem smislu pa slab. Melanšek meni, da je zakon v praksi težko izvedljiv, sprejet pa je bil na način, ki je močno posegel v "evropske standarde socialnega partnerstva".
