Bodo višje plače ustavile val odhodov iz javnega sektorja?

"Odgovor je ne. Ne verjamemo, da se bo zgodil naval na javne službe," pravi uslužbenec ljubljanske upravne enote. Pričakuje pa, da bo nov plačni zakon ustavil odhode in da bodo zaposleni ponovno bolj motivirani za delo.

"Lahko smo veseli, da se je ta zgodba, ki se je vlekla že več kot dve leti, zaključila oziroma se približuje nekemu koncu. Tako da se bomo lahko dejansko posvetili temu, zaradi česar hodimo v službe," dodaja predsednik Sindikata delavcev ljubljanske upravne enote Dragan Stankovič. 

Na dejanske številke bo treba še počakati, pravi finančni minister, bodo pa referenti na upravnih enotah, medicinske sestre, učitelji in drugi prejeli med 280 do nekaj manj kot 500 evrov bruto višje plače.  

"Če bi se družba zavedala, kako zelo pomemben je poklic učitelja, potem bi nam dali plače trikrat večje, kot pa so. Žal bo samo čas pokazal, kaj bo, ko učiteljev sploh ne bo več in jih bo družba plačevala z zlatom," pravi ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič. 

Minister Boštjančič je prepričan, da bo nov plačni sistem javnemu sektorju pomagal tudi v boju za kadre. 

Gre za krhko ravnovesje med javnim in zasebnim, ob tem poudarja profesor ekonomije Marko Jaklič. A tudi dodaja, da je za poklice, ki so zaposljivi povsod, večinoma še vedno precej bolje v privatnem sektorju. "En IT-jevec, kadrovnik in tako naprej, ti si veliko hitreje najdejo boljšo službo za višjo plačo. Pa tudi bolj organizirano okolje, boljše pogoje dela, sodobno tehnologijo. Tako da javni sektor je tu res zelo podhranjen in kot tak seveda ne daje več kakovostnih storitev," poudarja Jaklič. 

Na udaru sta predvsem zdravstvo in šolstvo. Zdravniki sicer težje gredo v zasebni sektor, ker še ni tako razvit, odhaja pa podporno osebje v povsem druge poklice. "Tudi na primer v šolstvu, šolniki nimajo toliko možnosti, da bi šli v zasebni sektor, lahko se pa odločijo, da gredo v Hofer polnit police ali pa kaj podobnega, kar se dogaja," dodaja. 

"Tudi vodstva šol nimamo vpliva na višino njihove plače. Žal čedalje večkrat po tem, ko začnejo delati, ugotovijo, da je to prezahtevno, da se ni vredno razdajati in zapuščajo naš poklic," pove Mihelič. 

Jaklič poudarja, da na konkurenčnost javnega sektorja delno vpliva tudi dejstvo, da države, ki so včasih več denarja vlagale v javne storitve, zdaj subvencionirajo zasebna podjetja. "Bom kar banalno direkten, bolj kot bomo pomagali avtomobilski industriji, seveda na drugi strani manj bo za plače šolnikov. Ampak na strani avtomobilske bodo pa rekli: mi pa tudi ne bomo nič zaslužili, v proračunu tudi tega denarja ne bo. To je tisto krhko ravnovesje."

"Jaz upam, da bo ta sramota, da državni uslužbenec dela za plačo nižjo od minimalne, enkrat za vselej odpravljena," dodaja Stankovič. 

In to je tudi zaveza vlade, približno 250 tisoč zaposlenih bo na nov plačni režim prestopilo najpozneje do leta 2028. Prihodnji dve leti pa vlada napoveduje tudi za pet oziroma 10 odstotkov višji regres od minimalne plače za vse zaposlene v javni upravi.