Plačna vrzel v Sloveniji je leta 2022 znašala 6,1 odstotka

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je v Sloveniji na začetku lanskega leta živela 1.053.701 ženska, njihova povprečna starost pa je znašala 45,4 leta, kar je bilo skoraj tri leta več od povprečne starosti moških. Ženske ob tem v povprečju živijo osem let dlje kot moški. Povprečna starost prebivalk, umrlih v letu 2022, je bila namreč 82,5 leta, moških pa 74,9 leta. Pričakovano trajanje življenja deklic, rojenih v 2022, je bilo 83,9 leta, dečkov pa 78,4 leta.

Ženske so na začetku leta 2023 predstavljale 49,8 odstotka prebivalcev Slovenije. Njihov delež je bil najvišji v občinah Murska Sobota in Ankaran, kjer je delež znašal 51,7 odstotka, najnižji pa v občini Šentrupert (41,2 odstotka). Slovenija je sicer ena redkih držav članic EU, v katerih je prebivalo manj žensk kot moških. Takšno razmerje je bilo leta 2022 le še na Švedskem, v Luksemburgu in na Malti.

Do 62. leta starosti med prebivalci Slovenije prevladujejo moški, nad to starostno mejo pa ženske. Med stoletniki je bilo konec lanskega leta 311 žensk in 60 moških.

Stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU

V 2023 je bilo največ žensk (42 odstotka), ki so bile starejše od 14 let, poročenih. Sledile so jim samske (nikoli poročene), ki jih je bilo 36,9 odstotka. Medtem pa je morda zanimiv podatek tudi, da je bilo največ moških oz. 47,6 odstotka samskih – nikoli poročenih. Leto prej so bile neveste ob sklenitvi zakonske zveze stare v povprečju 34,9 leta (ženini 37,3 leta), ob prvi poroki pa so bile ženske stare 31 let (ženini 32,9 leta).

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo sicer med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, 75,7 odstotka takšnih, ki so rodile vsaj enega otroka, piše statistični urad. Med 25-letnicami je bilo 22,1 odstotka mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55 odstotkov. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je največ (40,8 odstotka) imelo dva otroka.

In kakšna imena so nosile prebivalke naše podalpske dežele? Surs pravi, da so bile ženske poimenovane z več kot 30.000 različnimi imeni. Največ je bilo Marij, sledile pa so jim Ane, Maje, Irene in Mojce.

Medtem je zastopanost žensk na trgu dela v Sloveniji višja od povprečja držav članic EU. Leta 2022 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih od 18 do 64 let, v Sloveniji znašala 72,5 odstotka, v EU pa 67,4 odstotka.

Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU. Med materami s tremi otroki ali več je bila najvišja na Švedskem, kjer je delež takšnih znašal kar 83,4 odstotka, Slovenija pa se je z 81,5 odstotka uvrstila na tretje mesto.

Kolikšna je plačna vrzel?

Leta 2022 je imelo terciarno izobrazbo (najmanj višješolsko izobrazbo) 29,9 odstotka prebivalk Slovenije, starih vsaj 15 let. Med moškimi je bil ta delež nekoliko nižji, in sicer 21,1 odstotka. 

V istem letu pa je študij na kateri koli stopnji terciarnega izobraževanja v Sloveniji dodatno zaključilo 9560 žensk, s čimer so predstavljale 59,3 odstotka diplomantov terciarnega izobraževanja. Med novimi diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved ter prava (20,1 odstotka), sledilo je področje zdravstva in socialne varnosti (18 odstotkov), kažejo podatki.

V 4. četrtletju 2023 je bilo med delovno aktivnimi prebivalci 451.000 žensk oz. 45,3 odstotka med vsemi. Od tega je bilo 89,8 odstotka zaposlenih in 8,5 odstotka samozaposlenih. Pri moških je bil delež slednjih višji, 14,8-odstoten.

In koliko je znašala povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji? Po začasnih podatkih za leto 2022 je ta znašala 2117 evrov oz. 137 evrov manj kot za moške.

Plačna vrzel med spoloma je takrat znašala 6,1 odstotka. Največja plačna razlika je bila ob tem v skupini poklicev za storitve, prodajalci oz. prodajalke, kjer je znašala dobrih 18 odstotkov, najnižja pa med uradniki oz. uradnicami, kjer je bila rahlo višja od dveh odstotkov. Plače so bile v vseh poklicnih skupinah višje pri moških.

Po metodologiji in podatkih Eurostata je bila leta 2022 plačna vrzel v Sloveniji 8,2-odstotna. Najmanjša je bila v Luksemburgu (0,7 odstotka), ta je bila tudi edina država Evropske unije, v kateri so bile plače žensk višje kot plače moških, sledili sta Italija (4,3 odstotka) in Romunija (4,5 odstotka). Največja plačna razlika pa je bila v Estoniji, kjer je  znašala 21,3 odstotka, sledila je Avstrija z 18,4-odstotno plačno vrzel.

Kako živijo ženske v Sloveniji?

Leta 2021 je bila povprečna starost prebivalk Slovenije ob prvi zaposlitvi 24 let, povprečje Evropske unije je sicer takrat znašalo leto manj. Ženske so se od staršev odselile pri starosti 28,1 leta (povprečje EU: 25,5 leta), ob rojstvu prvega otroka so bile stare 29 let (povprečje EU: 29,5 leta), pričakovana življenjska doba prebivalk Slovenije pa je bila 83,8 leta, skoraj leto več od povprečja EU, ki znaša 82,9 leta.

Ženske v Sloveniji so sicer na splošno zadovoljne s svojim življenjem. Lani so ga na lestvici od 0 do 10 povprečno ocenile s 7,7, pri čemer so bile najbolj zadovoljne tiste v starostni skupini od 26 do 35 let, kjer je povprečna ocena zadovoljstva znašala 8,2.