Planica, ki ji je z našo Planico skupno bolj ali manj le ime

Planica je bila vedno ena in edina. Kolektivno zasidrana v zavest naroda skozi generacije. Pisali smo ji pesmi, posvečali verze. Tam smo dvigovali kristalne globuse, postavljali svetovne rekorde. Žena je vedela, da moža konec marca ne bo doma, sobotni avtobusi z vseh koncev Slovenije so na pot krenili že v petek. V nahrbtniku sta bila klobasa in kruh, v žepu prisrčnica. Malčki so se veselili četrtkovega obiska s svojimi sošolci, iz petkovega delovnega dne se je hitelo na popoldansko tekmo. Norvežani so si isto namestitev zakupili za celo desetletje, svojo zastavo so vedno razobesili v istem vogalu balkona. Po Kranjski Gori so se valile reke ljudi. Vse je teklo utečeno.

Potem pa so iz uradnega emblema izginile tri čaplje, tja se je nalepila letnica 2023. In nenadoma nič več ni tako, kot je bilo. Ob izteku skakalnice se ne drenjajo nepregledne množice ljudi, avtobusi ne smejo na parkirišče, ni kopice razposajenih šolarjev, mediji in družbena omrežja so namesto pisanih podob vseslovenskega praznika pod Poncami preplavljeni z zapisi o previsokih cenah vstopnic in fotografijami gostinskih cenikov. Planica ni več ena, Planici sta zdaj dve. Skupni sta jima pravzaprav bolj ali manj le ime in lokacija.

Ena je tista "naša" Planica, vseslovenski športni praznik, ko pod Poncami letijo najboljši letalci na svetu. To je marčevski finale FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki ga predstavljajo zgoraj opisani prizori, ki jih planiški zanesenjaki nosijo v srcu. Druga pa je Planica 2023, svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Tega se opisuje kot največji športni dogodek v zgodovini Slovenije, za organizacijo katerega si je Slovenija prizadevala vrsto let in zaradi katerega so prestavili celo šolske zimske počitnice na vsedržavni ravni.  

Dva različna dogodka, enaka pričakovanja

"Številni teh dveh dogodkov ne ločijo, pač pa enačijo oba. Ponudniki vstopnic nam opisujejo, kako pridejo kupci na blagajno in želijo karto za Planico. Ko jih vprašajo, za katero, za finale svetovnega pokala ali za svetovno prvenstvo, ne znajo odgovoriti, izbrati znajo šele glede na datum," je za 24ur.com dejal generalni sekretar SP v nordijskem smučanju Tomaž Šušteršič.

In prav vstopnice za SP so tiste, ki v zadnjih dneh najbolj razburjajo, tako zaradi cene kot zaradi slabe prodaje. V svet tako romajo podobe (pol)praznih prostorov za gledalce. To sicer trenutno velja predvsem za skakalni del, tribune na tekaškem stadionu, kjer prevladujejo norveške, švedske in finske zastave, so precej bolj zapolnjene.

Še vedno upajo na 100.000 obiskovalcev

"Že ves čas smo poudarjali, da Planica na tem prvenstvu že zaradi sočasnosti dveh prizorišč, torej tekaškega stadiona in skakalnega dela, ne more biti tako polna, kot smo je vajeni, kadar so tradicionalni poleti. Jasno je bilo tudi, da bodo med tednom prevladovali predvsem tujci, ki tukaj tudi bivajo, konec tedna pa smo pričakovali večji obisk domačih navijačev, kar se je nato v soboto tudi zgodilo," pravi sogovornik.

Toda kljub temu, da je vzdušje med sobotno tekmo skakalcev vsaj malo spominjalo na tisto veselo planiško, je bilo gledalcev še vedno precej manj, kot bi jih lahko bilo. Če so sprva napovedovali še enkrat več obiskovalcev, so številke pričakovanj zdaj prepolovili. A Šušteršič vztraja, da se v Planico do konca prvenstva še vedno lahko zgrne od 50.000 do 100.000 obiskovalcev, je navedel v pogovoru za 24ur.com. 

Pravi, da pogrešajo denimo nemško govoreče goste, torej obiskovalce iz Avstrije in Nemčije: "Ko govorimo denimo o Nemcih, vemo, da si oni vedno želijo imeti zmagovalce in če uspehi njihovih športnikov niso taki, kot so jih pričakovali, je tudi obisk bolj klavrn."

V sredo so varnostniki pri vhodu odčitali 4000 črtnih kod, v četrtek 5500, v petek 5000. Sem so sicer vključeni tudi tisti, ki v Planici pomagajo, vendar nenazadnje tudi oni v svojih modro-zelenih kombinezonih polnijo prostor za gledalce takrat, ko opravijo svoje naloge. Števec obiskovalcev se je v soboto ustavil pri številki 7200, v nedeljo pa pri 5600. Ponedeljek je prost tekmovalni dan oziroma čas za premik prizorišča, saj se v tem tednu dogajanje seli na večjo skakalnico.

Kako je sestavljena cena?

"Številke še vedno niso take, kot bi si želeli, ampak kažejo na nek način to realnost glede priljubljenosti nordijskega športa v Sloveniji", pravi Šušteršič. Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju poteka v treh disciplinah: v teku na smučeh in smučarskih skokih ter v nordijski kombinaciji, torej kombinaciji obojega.

Cene vstopnic za posamezni dan so prilagodili pomembnosti tekem, kajti tudi pri Mednarodni smučarski zvezi (Fis) obstaja neka lestvica, koliko je "tržna vrednost" posamezne tekme, začne pojasnjevati generalni sekretar SP-ja. Cene, ki so zgrozile slovensko javnost, so bile tako postavljene od 15 do 64 evrov za stojišča, še nekoliko dražje za stojišča ali sedišča na tribuni. "Ko od te cene odštejemo DDV, provizijo prodajalca, upoštevamo pripravo obeh tekmovalnih prizorišč, ko v to ceno vtkemo še ceno prevoza, ki vozi do Planice, potem ta cena za organizatorja ni več tako sanjska in visoka. Plus celotni spremljevalni glasbeni program v Areni zabave v sami Planici ter vsi koncerti, ki so v Kranjski Gori zvečer. Za obiskovalce je vse brezplačno, seveda pa je bilo tudi to potrebno sfinancirati," se brani očitkov o pogoltnosti organizatorjev.

"Pri tem je treba opozoriti, da gre za svetovno prvenstvo, ne za kateri koli svetovni pokal, pomembnost tekmovanja je bistveno višja. Tukaj bomo okronali 24 svetovnih prvakov in prvakinj. Tudi na olimpijskih igrah ne pričakujemo, da je cena 10, 20 ali 30 evrov, včasih smo pripravljeni plačati tudi 100 evrov," sogovornik odgovarja, da že sama raven tekmovanja povzroči, da je cena višja.

Poda primerjavo s klasičnim finalom svetovnega pokala, torej z "našo" Planico: "Tam je cena 35 evrov. Za to ceno si v tistem dnevu ogledaš eno tekmo, tukaj pa lahko tri, štiri. Tekme se vrtijo od jutranjih do poznih večernih ur."

Prepričan je, da je treba pri primerjanju cen primerjati primerljiva tekmovanja. Spomnil je, da sta letos potekali svetovni prvenstvi v biatlonu v Oberhofu v Nemčiji ter v alpskem smučanju v Courchevel/Meribelu v Franciji. "Te cene, ki jih mi ponujamo za tri discipline v enem tekmovanju, so absolutno nižje, kot so bile pri njih, če vzamemo enake kriterije. Pri nas je najdražja VIP vstopnica 390 evrov, v Oberhofu je bila 590 evrov, v Courchevelu je imel VIP celo več ravni. Kot organizatorji še vedno menimo, da so cene primerne pomembnosti tekmovanja in paketu, ki si ga v tej ceni dobil: torej ves nabor tekem v tistem dnevu, celotno spremljevalno dogajanje, vsi prevozi," vztraja.

Trženjski pristop, ki ga domača javnost ni sprejela

Prizna pa, da so vseeno pričakovali precej večji obisk: "Zmanjkali so nam torej gostje iz nemško govorečih dežel, odziv skandinavskega trga je sicer bil, toda oni se bolj nagibajo k smučarskim tekom. Pri Slovencih je pa tako, da ko bo 5. marca padel zastor nad tem svetovnim prvenstvom, bodo že čez tri tedne na vrsti tradicionalni poleti. V dobrem mesecu sta dve veliki tekmovanji in razumem, da je to obremenitev za družinski proračun. Ravno s tem razlogom smo zdaj, predvsem zaradi slovenskega trga, prilagodili cene in objavili akcijske družinske ponudbe, ko dobesedno za ceno dveh vstopnic lahko pride cela družina, torej štiri osebe. Verjamem, da Slovenec, ki mora hoditi v službo, morda ne bo vzel celega dne dopusta, da bi prišel sem, zato smo objavili tudi popoldanske vstopnice po ceni 33 evrov, kar se mi zdi pa že popolnoma sprejemljivo, kajti ista cena je tudi za finale svetovnega pokala v Planici."

Ob tem poudarja, da niti nimajo vseh pravic v svojih rokah. Imajo t. i izvedbene, izvajalske pravice, pravica trženja pa je bila odkupljena s strani mednarodne marketiške in medijske agencije, ki jim jo je Mednarodna smučarska zveza (Fis) prodala neposredno.

Toda tržniki domače javnosti niso znali nagovoriti, tudi akcijske ponudbe so prišle veliko prepozno, saj je bila zamera zaradi prvotno objavljenih cen že prehuda. Slovenski navijači, s katerimi smo se pogovarjali v Planici, in ki redno obiskujejo športne dogodke, pravijo, da bi marsikaj rešila že denimo t. i. early bird ponudba, torej znižane cene vstopnic na čisto samem začetku predprodaje, ko bi jih pokupili tisti največji skakalni zanesenjaki, ki bi nato napolnili prizorišče. V javnosti pa bi se s tem že več mesecev širilo prepričanje, da je svetovno nordijsko prvenstvo na domačih tleh nekaj, kar se vsekakor obišče.

Druga stvar pa je, da bi morali bolj jasno razložiti ločnico med "obema" Planicama, pravijo. Da je ista samo lokacija, ne pa tudi dogodek. Zdaj jih namreč presenetijo vse stvari, ki jih prej niso bili vajeni – na primer to, da jih tokrat brezplačni krožni prevoz ne odpelje povsem do prizorišča, ampak jih čaka še dobrih 15 minut hoje od Ledin. Pojasnila, da se je treba denimo tudi do znamenite norveške skakalnice Holmenkollen nad Oslom sprehoditi v hrib, jih ne prepričajo, saj prej v Planici pač ni bilo tako. Tudi daljave okoli 100 metrov, kamor so v zadnjih dneh pristajali skakalce in skakalci, so na oko seveda manj privlačne kot 252-metrski rekord letalnice bratov Gorišek, ki se bo lovil marca.

"Tudi če bi vstopnica za Planico stala 20 evrov, najbrž ne bi bilo nič drugače. Trenutno je ključno to, da tega prvenstva Slovenci preprosto nismo vzeli za svojega," razmišlja Šušteršič. Kaj (vse) je botrovalo temu, za zdaj še ne more reči, saj pravi, da še niso potegnili črte pod tekmovanje in analizirali vsega: "Če pa govorimo o cenah, bi s temi akcijami, ki smo jih naredili v zadnjem mesecu, torej z družinsko in popoldansko vstopnico, morali ti protiargumenti pač pasti."

O (ne)podpori športnikom

Eden od dejavnikov za obisk športnih prireditev so gotovo tudi rezultati športnikov. Šušteršič spomni, kako so po lanskih zelo uspešnih olimpijskih igrah v dobrih treh tednih uspeli napolniti Planico po covidu. "Absolutno so k temu veliko pripomogli uspehi naših, ampak ne more biti to vedno edini motiv za obisk. Da jih bomo podpirali, ko bodo zmagovali, ko pa ne bodo, jih bomo pa malo manj ali pa jih ne bomo. Vedno bi jih morali podpirati, kajti s tem, ko jih podpiramo tudi takrat, ko niso najboljši, jih delamo še boljše. Pogosto rečemo, da so igralci šesti oziroma dvanajsti igralec na igrišču. Tudi tukaj v Planici si želimo, da bi bili gledalci ta dodatna spodbuda. Ne zaradi organizatorjev, zaradi tekmovalcev, oni si to zaslužijo," je prepričan.

"Ne morem mimo dejstva, da je to tekmovanje generacije, ne samo za tekmovalce, ampak tudi za obiskovalce, res bi si morali želeti priti to pogledat. Kdaj bo spet ta priložnost, morda čez 20, 25 let. Ker je to tako pomemben dogodek za Slovenijo, bi se morali vsi odzvati in s tem tudi podpreti slovenske športnike, pa četudi njihovi rezultati niso vedno samo v vrhu. Z nakupom vstopnice tudi pomagamo ravno njim. Kajti presežek prihodkov nad odhodki, ki bo na koncu ustvarjen, se bo povrnil v šport. Saj ne delamo takih tekmovanj samo zato, da jih delamo. Prirejamo jih zato, da ustvarimo nek dobiček, ki se kanalizira nazaj v šport, to je glavni motiv Smučarske zveze Slovenije," zatrjuje.

Želijo pritegniti tudi turiste za prihodnja leta

Dodaja, da so ob boku organizirali tudi štiri konference z mednarodno udeležbo – konferenco o marketingu v športu Sporto, konferenco Združenja Manager, 1. marca bo trajnostna konferenca z Umanotero, dan pozneje pa investicijska konferenca Spirit Slovenija: "Ti dogodki uporabljajo platformo tega prvenstva za mreženje in za prikaz, kaj Slovenija lahko ponudi. Da tudi tujce prepričamo, da pridejo sem. Da vidijo, da za neko primerno ceno ponujamo naravne lepote in dobre storitve, da smo gostobljubni, tudi uslužni, če je treba. In s tem jih bomo kot goste pritegnili še za prihodnja leta, da se bodo vračali k nam. Ta slika, ki gre v svet, bi bila mnogo lepša, če bi bile tribune napolnjene do zadnjega kotička."

Komentatorji na družbenih omrežjih organizatorjem vračajo žogico, da so za nezapolnjene tribune krivi sami. Dodatno so jih razburila še poročanja o navitih cenah namestitev v Kranjski Gori, zaradi katerih naj bi mnogi obiskovalci iz tujine raje poiskali prenočišče v sosednjih Beljaku in Trbižu. Piko na i negodovanju o dogodku za petičneže je postavila še objava cenikov gostinske ponudbe v Planici, kjer pločevinka brezalkoholne pijače stane 3,5 evra, veliko pivo pet evrov, burger s krompirčkom pa 13 evrov. 

'Glede cene piva v Stožicah se ne polemizira'

"Norvežani, ki morajo doma za pivo plačati osem ali pa 10 evrov, cen ne polemizirajo. Slovenec, ki sicer pije pivo za tri evre in pol, tukaj ga pa plača pet, mora razumeti, da je tukaj gostinska dejavnost, ki se izvaja na lokaciji, ne gre za fiksen bar. To gostinstvo denimo zahteva tudi postavitev celotne začasne infrastrukture in tudi to je treba vključiti v strukturo cene. Tudi v Stožicah, kjer je infrastruktura fiksna, pivo stane pet evrov, pa na tekmah košarke, odbojke in nogometa tega nihče ne polemizira," odgovarja Šušteršič. 

Toda očitkov se je nabralo toliko, da bo organizatorje nazadnje verjetno čakal dolg pogovor s pristojnimi za vse segmente dogodka pod Poncami. Črta pod svetovnim prvenstvom se bo sicer vlekla po njegovem koncu, zato je treba vseeno še počakati, kaj bo prinesel še ta teden, v katerega so Slovenci končno zakorakali tudi z medaljo.

A nekateri so vseeno že odločeni, da jih v tokratno Planico, ki v uradnem logotipu nosi letnico 2023, nič ne bo spravilo. Z rdečo barvo pa je že obkrožen datum čez mesec dni, ko bodo končno lahko odšli v "svojo" Planico. Spet druge so znižane cene vstopnic vendarle prepričale in bodo nazadnje vseeno obiskali športni dogodek, na katerega je bila Slovenija tako ponosna, ko ji je bila zaupana njegova organizacija. 

Verjetno pa drži, da če bi ta ista prireditev potekala pod kakšnim drugim hribom, v nekem drugem kraju, pod nekim drugim imenom, bi bilo tudi dojemanje tega dogodka najbrž drugačno. V dolini pod Poncami pa je "naša" Planica skozi leta in desetletja postavila tako visoka doživljajska merila, da javnost od njih težko odstopa.