"Pripadnice in pripadniki pomagajo pri pripravi prizorišča tekmovanja, zagotavljajo dopolnilno zdravstveno oskrbo, komunikacijsko-informacijska sredstva, posadko in helikopter za medicinsko evakuacijo in posadko za rezervni helikopter ter tehnično podporo na vzletišču," nam je pojasnil polkovnik Marjan Sirk, načelnik Oddelka za odnose z javnostmi GŠSV.
"So pa v skladu z ukrepi za upoštevanje preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni tudi oni v mehurčku," je še dodal. Slovenska vojska s Smučarsko zvezo Slovenije sicer sodeluje na podlagi sporazuma o civilno-vojaškem sodelovanju. V praksi to pomeni, da pomagajo celo pri pokrivanju smučine. Čeprav se tako torej pogosto znajdejo pred nalogami, ki ne spadajo ravno v nabor "osnovnih dejavnosti vojske", pa Sirk pravi, da tudi "vse to delajo s ponosom".
Dela jim sicer ne manjka na nobenem področju, žal je po nesreči Daniela Andreja Tandeja v Planici moral poleteti tudi njihov helikopter. Tande je v četrtek v poskusni seriji izgubil nadzor nad smučmi in padel na glavo na začetku preloma doskočišča, nato pa se je po letalnici bratov Gorišek valil do dna.
Na srečo je bila pomoč – tudi po zaslugi pripadnikov SV – hitra in učinkovita, kar so že izpostavili tudi v norveškem taboru. "Še sedaj ne morem verjeti, da je od padca Tandeja do njegovega prihoda v bolnišnico v Ljubljani vsega skupaj minilo le 59 minut. Res izjemno hitro, nemogoče je sploh pomisliti na kaj takega. A je bilo za nas videti, kot da so minile ure. Vem, da v takih izrednih dogodkih čas zelo počasi teče. Govoril sem z zdravniki na Norveškem, tudi z vodjo našega centra. Dejali so mi, da smo imeli srečo, da se tako slaba stvar ne bi mogla zgoditi na boljšem prizorišču," je po poročanju STA povedal Clas Brede Braathen, športni direktor norveške ekipe.
Sirk pravi, da je takšen odziv seveda priznanje za delo naših reševalcev, predvsem pa upajo, da bo Tande povsem okreval in bodo lahko tudi to reševanje dodali med tista s srečnim koncem.
Na področju reševanja imajo namreč polne roke dela. Naloge helikopterske nujne medicinske pomoči sicer spadajo pod ministrstvo za zdravje, pojasnjuje Sirk, a jih opravljata Slovenska vojska in Policija, saj ni drugega izvajalca. Tudi te naloge opravljajo požrtvovalno in odgovorno.
"Je pa tega dela bistveno več, kot bi si želeli," pravi Sirk. Samo pretekli konec tedna so dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske na pomoč poletele že sedemkrat – trikrat so reševali v gorah, trikrat zagotovili helikoptersko nujno medicinsko pomoč in prepeljali inkubator.
Še jasneje o njihovem delu priča mesečna statistika. Poglejmo februar. Dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske, ki so na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku in letališču Edvarda Rusjana v Mariboru vsak dan v 15 minutah pripravljene na posredovanje, so februarja na pomoč poletele 30-krat, od tega so petkrat reševale v gorah in 25-krat poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, od tega so osemkrat posredovale pri poškodbah na smučiščih. Pri tem so prepeljale 33 poškodovanih ali obolelih oseb in skupaj letele nekaj več kot 30 ur.
Vključno s februarjem so dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske letos v reševalnih akcijah posredovale že 64-krat, od tega so 15-krat posredovale pri reševanju v gorah, 46-krat poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in trikrat za prevoz inkubatorja. Pri tem so prepeljale 67 poškodovanih ali obolelih in letele okoli 70 ur.
Letalstvo Slovenske vojske pa poleg nujnih helikopterskih prevozov zagotavlja tudi dežurno posadko letala Falcon, ki je februarja izvedla štiri prevoze za potrebe zavoda Slovenija Transplant. Od podpisa pogodbe o sodelovanju leta 2015 pa do danes so izvedle že 75 prevozov.
KOMENTARJI (226)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.