Platforma za brezplačen dostop do orodij UI 'velik korak naprej'

Slovenija je v sredo objavila razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, prek katere naj bi vsak državljan dobil brezplačen dostop do vseh orodij umetne inteligence, je v sredo ob robu obiska vlade v severnoprimorski regiji dejal premier Robert Golob.

Čeprav je uporaba klepetalnih robotov ter drugih rešitev, ki imajo v ozadju velike jezikovne modele, kot so npr. ChatGPT, Claude in Google AI Studio, danes že zelo razširjena, gre pri zagotovitvi omenjene platforme za velik korak naprej. Omogočala bo namreč učinkovito, varno ter z evropskimi standardi in zahtevami skladno obdelavo podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora, je za STA ocenil profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter vodja laboratorija za podatkovne tehnologije Marko Bajec.

"Pri rabi obstoječih rešitev se namreč pogosto ne zavedamo, kam podatke pošiljamo, kje se obdelujejo in za kakšne namene se uporabljajo. Nasprotno pa so pri omenjeni platformi varstvo osebnih podatkov, informacijska varnost in suverenost podatkov ključna načela," je poudaril.

Ta razpis po njegovem mnenju predstavlja enega od korakov za zagotovitev učinkovite, varne in etično nesporne rabe umetne inteligence.

Kot je pojasnil, bo omenjena platforma omogočala dostop do vrhunskih velikih jezikovnih modelov za različne ciljne skupine – od uporabnikov državne uprave, podjetij in raziskovalnih inštitucij do navadnih državljanov.

Poleg dostopa do velikih jezikovnih modelov tovrstne platforme navadno ponujajo tudi druge povezane storitve, ki podpirajo celoten življenjski cikel razvoja in uporabe storitev umetne inteligence, je zapisal Bajec.

V uporabi umetne inteligence vidi priložnosti, ki lahko Sloveniji zagotovijo konkurenčno prednost pred tistimi, ki te tehnologije ne poznajo ter je ne znajo varno in etično vključevati v svoje poslovno in zasebno življenje. Za vse našteto pa je po prepričanju sogovornika potrebna demokratizacija te tehnologije.

"Varne in učinkovite storitve umetne inteligence morajo biti dostopne čim širšemu krogu uporabnikov, ki jih moramo opolnomočiti, da bodo tehnologijo lahko uporabili v svoj prid," je poudaril.

Z vzpostavljanjem nacionalnih centrov za umetno inteligenco in postavljanjem zmogljivih podatkovnih centrov za razvoj modelov umetne inteligence s poudarkom na zagotavljanju suverenosti se ukvarjajo številne države v EU in širše. Slovenija pa bo z zagotovitvijo platforme, prek katere bo mogoče varno in učinkovito uporabljati storitve umetne inteligence, ena prvih držav v Evropi, ki bo to zagotovila na nacionalni ravni.

Bajec je ob tem prepričan, da lahko majhnost Slovenija tokrat predstavlja prednost. "Sistemi, kot so zdravstvo, sodstvo, državna uprava in posamezne gospodarske panoge, so v majhni državi lažje obvladljivi in posledično bolj primerni za sistemsko uvajanje umetne inteligence," je pojasnil.

Pri vzpostavljanju tovrstne platforme je treba biti pozoren na več vidikov, ob tem opozarja Bajec. Med drugim je treba zagotoviti, da podatki, še posebej občutljivi, ostanejo znotraj ustrezne pravne jurisdikcije, da so spoštovane zahteve, kot so GDPR in varnostni standardi, ter da je upravljanje dostopa in hrambe podatkov jasno urejeno.

Za Slovenijo je ključna tudi podpora slovenskemu jeziku in lokalnemu kontekstu. Modeli pogosto delujejo bolje za večje jezike, zato je treba zagotoviti, da platforma dejansko podpira slovenski jezik, slovenske podatke in uporabniške potrebe, je poudaril.

Pomembno je, da uporabniki in javnost razumejo, kaj platforma počne, kako se odločitve sprejemajo in kakšna so tveganja, da se zmanjša tveganje za nezaupanje ali zlorabe. Ključno je tudi, da imajo uporabniki znanje in podporo za učinkovito uporabo te tehnologije.

Potrebna so tudi pravila za razvoj in uporabo aplikacij umetne inteligence ter kazalniki za spremljanje učinkovitosti platforme, je dodal.