Energetska prihodnost Slovenije: 'Treba se bo odločiti, odlašanje ni več možno'

"Energetski prehod že oblikuje konkurenčnost naših gospodarstev, odpornost naših družb in kakovost življenja naših državljanov. Slovenija vstopa v obdobje, v katerem bodo sprejete ključne strateške odločitve. Odločitve o energetski varnosti, nadgradnji omrežij, postavitvi novih objektov, potrebah industrije in gospodinjstev ter naložbenem okolju, ki je potrebno za podporo vsega tega. To niso le tehnična vprašanja. Gre za dolgoročne odločitve, ki bodo vplivale na smer in stabilnost države v prihodnjih desetletjih," je v uvodnem govoru poudarila glavna izvršna direktorica CME Adria in direktorica Pro Plus Stella Litou. 

Energetski prehod zahteva usklajenost, pogum in sodelovanje. Uspešne države so tiste, ki lahko združijo institucije, sektorje in skupnosti. Zavedajo se, da so energetski, industrijski in okoljski cilji tesno povezani, je izpostavila. 

Energetski prehod ni več le vprašanje prihodnosti, temveč odločitev sedanjosti. V času podnebnih sprememb, evropskih zavez k razogljičenju in naraščajoče geopolitične negotovosti Slovenija stopa v desetletje, v katerem bodo sprejete odločitve, ki bodo zaznamovale njeno gospodarsko in družbeno prihodnost. Da bi dobili odgovor, kakšna je ta prihodnost, je v ljubljanskem hotelu Plaza potekala poslovno-medijska konferenca Od besed k dejanjem.

Slovenska energetska slika je kompleksna. Sistem temelji na kombinaciji jedrske, hidro in termo proizvodnje, k čemur se vse bolj pridružujejo obnovljivi viri. Vsak od teh stebrov nosi svoje izzive: jedrska energija zahteva pravočasno dolgoročno načrtovanje, hidroelektrarne so izpostavljene podnebnim nihanjem, fosilne enote pa postopoma izstopajo iz rabe zaradi evropskih zavez razogljičenja. Poraba električne energije se spreminja, potrebe po zanesljivi oskrbi pa ostajajo visoke. Zato so v ospredju vprašanja o prihodnji jedrski zmogljivosti, posodobitvi prenosnih in distribucijskih omrežij, pospeševanju naložb v nizkoogljične vire in zagotavljanju dovolj novih kapacitet, da bo Slovenija ohranila stabilen in konkurenčen energetski sistem.

Kako bomo torej oblikovali energetsko prihodnost? JEK2, razogljičenje, prenova omrežij in digitalizacija bodo določili, ali bomo energijo razumeli kot tveganje ali priložnost. Pogled naprej v Slovenijo, ki išče ravnotežje med realnostjo in vizijo. Uroš Slak je o tem govoril z Nado Drobne Popović, generalno direktorica družbe GEN energija, Aleksandrom Mervarjem, direktorjem družbe ELES in dr. Tomaž Štokljem, generalnim direktorjem HSE.

"Staviti moramo nase. Potrebujemo konkurenčni in domači vir energije." Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v pogovoru z Urošem Slakom poudaril, da je poleg OVE, na katere stavi cela EU, Slovenija jedrska država: "Energetska mešanica mora vsebovati čim več domačih, zanesljivih in stabilno dostopnih virov."

Kaj meni o ceni elektrike v prihodnosti? Je kar nekaj okoliščin, ki vplivajo na to, pojasnjuje minister. "Eles je pomemben sistemski operater, zaradi vseh investicij, ki so jih izvedli v preteklosti, Slovenija danes uživa nizko ceno elektrike. Sam razvoj cene pa bo šel v smeri ponudbe in povpraševanja, glede na dobo dneva. Ključno je, da se bomo temu znali prilagoditi," je poudaril.

Kot je izpostavil Aleksander Mervar, ga pri razpravah o energiji najbolj moti zveza poceni elektrika: "Ne more biti poceni elektrike. Ker se investicija sicer ne splača. Slovenija ima trenutno zelo nizko ceno, za ta denar ne zgradimo nobene nove proizvodne enote, to naj bo jasno, poudarja."

Nada Drobne Popović je izpostavila, da ni vprašanje, ali imamo strategijo, kam je treba iti, temveč, da imamo večji izziv v tem, da tudi ko začrtamo pot in imamo sprejete podlage, traja bistveno preveč časa, da pridemo do gradbenega dovoljenja za energetske projekte. Pri umeščanju večjih novih objektov bo potrebnega še veliko dela in sestankov, če bomo želeli imeti novi blok do leta 2039, kot predvideva strategija. Postaviti si bo treba roke in stvari oddelati, sicer bomo uvozno odvisni, poudarja.

Tomaž Štokelj poudarja, da je energetika tek na dolge proge. Začne se pri debati, kaj sploh potrebujemo. Kot izpostavlja, potrebujemo vse. Slovenija je jedrska država že danes in prva prioriteta je zagotovo jedrska elektrarna, dodaja. Poudaril je, da bo poraba elektrike rasla in je prepričan, da bomo zato novo nuklearko potrebovali. Vprašanje je le, kdaj in koga spustiti zraven.

Uvoz ni nič napačnega, dokler je poceni in dokler smo v Sloveniji sposobni proizvajati dovolj energije, da lahko pokrijemo potrebe v primeru izrednih razmer, dodaja. Če bomo odvisni od uvoza, bo elektrika pri nas malenkost dražja, a glavni del cene bo določala regijska cena, tega ne smemo pozabiti, poudarja.

Drobne Popovićeva meni, da mora bit cilj države, da zgradimo jedrsko elektrarno do leta 2039. Poudarja, da so se standardi varnosti izjemno dvignili, parametri tveganj pa so se bistveno izboljšali. Slovenija si ne sme in more privoščiti podaljševanja rokov v nedogled, zato je izjemnega pomena, da se projekt izvede strokovno in ustrezno, izpostavlja.

Štokelj tudi poudarja, da umeščanje energetskih projektov pri nas traja preveč časa: "Če želimo napredek, če želimo povečati BDP, zato potrebujemo energijo."

Tudi podjetniki se vključujejo v energetski prehod. Igor Akrapovič je spomnil, da čakajo, da dobijo od države signal, na kakšen način se bodo lahko vključili v projekt NEK2. Kot opozarja, se bo poraba elektrike do leta 2050 podvojila. Potrebovala bo energijo in po njegovem mnenju je edina resna opcija prihodnosti energetike v Sloveniji jedrska energija. Kot poudarja, pa bo tu treba zbrati pravega ponudnika.

Marko Gregorc se je z gosti pogovarjal o tem, kje je danes slovenska energetika in kam stopamo jutri. Od proizvodnje in porabe energije do novih virov, podnebnih ciljev in evropskih usmeritev. Razpravljali so državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, direktor Instituta Jožef Stefan dr. Leon Cizelj in direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Ta je izpostavila, da je pred državo ključna odločitev, ali bomo vlagali v stabilne domače vire ali bomo uvozno odvisni. Levičar je poudaril, da bodo nove proizvodne enote potrebne: "Trenutno imamo zaradi odločitev v preteklosti ugodno energetsko mešanico. Ne smemo pozabiti, da je celotna regija uvozno odvisna. To zna biti izziv za celotno regijo."

S čim bomo v Sloveniji nadomestili konec ukinitev premoga v naslednjih osmih letih? Dr. Cizelj odgovarja, da imamo možnost uvoza, na hitro pa bi se dalo postaviti plinsko elektrarno. Poudaril je, da je energetika tek na hitre proge in da potrebuje strateški premislek. Vse smeri zahtevajo približno iste investicije, je poudaril, zato je treba izbrati smer. Kot upa, bo energetska hrbtenica Slovenije v prihodnosti, jedrska energija. "Če se odpovemo fosilnim gorivom, ostanemo v časih podnebnih sprememb namreč izključno na virih, odvisnih od vremena. Edini vir, ki je neodvisen od tega in je stabilen, je jedrska energija." Pri našem načinu življenja je to po njegovem mnenju edina pot.

Soočanje interesov energetike, okolja in lokalnih skupnosti je postalo ključni del skoraj vsake investicije. Veliko projektov se ne zatakne zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali vplivov na okolje, temveč zaradi občutka, da postopki niso dovolj pregledni ali da skupnosti niso pravočasno vključene. Zato postaja kakovosten dialog pogosto enako pomemben kot tehnologija sama.

Tema drugega panela so bili tako interesi energetike, okolja in skupnosti. Kako poiskati ravnovesje med razvojem in varovanjem prostora? Od konfliktov do sodelovanja iščemo poti, po katerih lahko zeleni prehod postane skupna zgodba. Miha Drozg je soočil mnenja celjskega župana Matija Kovača, strokovne sodelavke društva Focus Katje Huš in predsednika predsednika sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS in direktor ECE Sebastijana Roudija.

Kovač poudarja, da je najpomembneje, da pridelava energije naše okolje čim manj obremenjuje z emisijami in da prebivalci dobijo energijo čim ugodneje. Kot dodaja, si v Celju želijo čim večjega izkoristka zemljišč za pridobivanje skupnostne energije. Velika priložnost je degradirano zemljišče na območju Cinkarne, je izpostavil primer iz celjske občine.

Roudi poudarja, da je povpraševanje gospodinjstev po sončnih elektrarnah nekoliko usahnilo, zato se bodo osredotočili tudi na skupnostne elektrarne. Številni bi radi bili po njegovih besedah namreč vključeni v energetsko skupnost, če bi imeli to možnost, poudarja: "Tu vidimo veliko priložnost, samooskrbna gospodinjstva so svojo zgodbo v veliki meri zaključila, zelo močno povpraševanje pa v prihodnosti zato pričakujemo pri samooskrbnih skupnostih."

Izpostavlja, da je pri tem pomembna dobra komunikacija in sodelovanje, s tem se da marsikaj narediti, je prepričan. Poudarja pa, da je vsako lokalno okolje specifično, saj imajo različne skupine seveda različne interese.

Zakaj želja po čisti energiji trči na odpor lokalnih skupnosti? Kot pravi Huševa, se moramo zavedati, da smo soočeni s podnebno krizo in hkrati krizo biodiverzitete. Zato morajo biti cilji usklajeni s cilji varovanja narave. Ko govorimo o tem, kaj naredi konkreten objekt družbeno sprejemljiv, opažajo, da je nekaj, kar skrbi lokalne skupnost tehnični projekti aspekta - vpliv na krajino, oddaljenost od bivališč v tisti okolici. Poleg tega so dejavniki, ki vplivajo na to, tudi vprašanje, kdo je investitor, kako je lokalna skupnost vključena v sam proces, našteva.

Idealni energetski prehod, kot ga vidi društvo za sonaraven razvoj Focus, bi bil takšen, ki bi postavil občine in prebivalce v središče dogajanja, voden pa bi bil na demokratičnih temeljih, pravi Huševa. Kako občine v Sloveniji na tem področju sodelujejo z državo? V splošnem je to sodelovanje res zgledno, meni Kovač. Vsako lokalno okolje ima svoje specifike, poudarja. Želijo pa si, da bi degradirana zemljišča lahko hitreje prišla do možnosti energetske izrabe.

Stabilna, dostopna in čista energija postaja temelj konkurenčnega gospodarstva. V času, ko globalni trgi zahtevajo vedno večjo prilagodljivost, inovativnost in stabilnost, je energija eden ključnih dejavnikov, ki določajo konkurenčnost nacionalnega gospodarstva. Brez zanesljive, cenovno dostopne in čiste energije ni investicij, ni rasti in ni dolgoročne vizije, ki bi podjetjem omogočala razvoj v predvidljivem okolju. Zato je vprašanje, kako v obdobju energetske negotovosti zagotoviti pogoje, ki bodo gospodarstvu dali nov pospešek, eno najpomembnejših razvojnih vprašanj tega trenutka.

Tretji panel je tako postregel z odgovori na vprašanje, kako zagotoviti pogoje za rast in vlaganja v času energetske negotovosti. Adi Omerović se je pogovarjal s predsednikom uprave Ljubljanske borze Markom Bombačem, direktorjem ENNA Next Slovenija Joštom Štrukljem in izvršnim direktorjem za področje proizvodnje energije, energetskih rešitev in mobilnosti v družbi Petrol Evaldom Kranjčevičem. 

"Smo v začetku zlate dobe umetne inteligence, a to bomo morali plačati z energijo. Energija bo tisti faktor, ki bo vredna več kot denar. Ta bo vse," je uvodoma poudaril Omerović.

Kranjčević poudarja, da si v teh geostrateških razmerah vsi želimo cenovno ugodne vire energije, vsi potrebujemo poceni energijo: "Vsi vidimo OVE kot stanje in trend, ki se bo nadaljeval. Vzpostaviti pa se morajo tudi ustrezni pogoji, ki bodo to omogočali. Zelo pomembno je, da lokalne skupnosti, občine in država vzpostavijo ustrezne pogoje."

Kako pritegniti kapital do energetskih investicij? Kot meni Bombač, je v energetskem sektorju potrebnih veliko naložb: "Če pa si želimo te, bi se morali najprej vprašati, kakšne vire potrebujemo, kako bomo to financirali, ali si želimo biti samooskrbni? Če bomo veliko investirali, si ne predstavljamo, kako bi to lahko izvedli brez kapitalskega trga. Tam pa rabiš dobre projekte," poudarja. Ti pa so velikokrat dolgoročni, prihodki so nejasni, tveganja so nepredvidljiva. Dober primer je Teš, je ponazoril. Če želiš biti zanimiv za kapitalski trg, morajo biti tveganja bolj predvidljiva, izpostavlja. "Kdo pa so ključni vlagatelji, da bo prišlo do priliva kapitala? To je zanimivo za tiste vlagatelje, ki imajo dolgoročne obveznosti, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi. Pri nas pa so ti zelo majhni." Zato bi bilo treba meddrugim v Sloveniji čimprej okrepiti drugi in tretji pokojninski steber. 

Borza na velike energetske projekte gleda kot na priložnost za vse, je povedal: "Naš cilj je povezati dobre projekte z vlagatelji."

Eden ključnih izzivov na tem področju v Sloveniji je, da bi vlagatelji potrebovali trajnosten regulatorni okvir, ki se ne bo spreminjal prepogosto oziroma se za čas trajanja investicije ne bi spreminjal, je poudaril Štrukelj.

Energijo je mogoče umeščati pametno, pregledno in z razumevanjem. Zgodbe uspešnih projektov, kjer so skupnosti, investitorji in okolje našli skupen jezik. Priložnosti za Slovenijo, ki želi graditi brez zastojev in z več zaupanja. O tem je Nuša Lesar govorila z generalnim direktorjem Direktorata za energijo, MOPE, Hinkom Šolincem, županom občine Kanal ob Soči Miho Stegelom in izvršnim direktorjem investicij in vzdrževanja v družbi Petrol Bojanom Kurežem ter Ano Grabnar Crnčec iz Odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.