Od besed k dejanjem: 'Energetika je tek na dolge proge'

"Energetski prehod že oblikuje konkurenčnost naših gospodarstev, odpornost naših družb in kakovost življenja naših državljanov. Slovenija vstopa v obdobje, v katerem bodo sprejete ključne strateške odločitve. Odločitve o energetski varnosti, nadgradnji omrežij, postavitvi novih objektov, potrebah industrije in gospodinjstev ter naložbenem okolju, ki je potrebno za podporo vsega tega. To niso le tehnična vprašanja. Gre za dolgoročne odločitve, ki bodo vplivale na smer in stabilnost države v prihodnjih desetletjih," je v uvodnem govoru poudarila Glavna izvršna direktorica CME Adria in direktorica Pro Plus Stella Litou. 

Energetski prehod ni več le vprašanje prihodnosti, temveč odločitev sedanjosti. V času podnebnih sprememb, evropskih zavez k razogljičenju in naraščajoče geopolitične negotovosti Slovenija stopa v desetletje, v katerem bodo sprejete odločitve, ki bodo zaznamovale njeno gospodarsko in družbeno prihodnost. Da bi dobili odgovor, kakšna ta prihodnost v ljubljanskem hotelu Plaza poteka poslovno-medijska konferenca Od besed k dejanjem.

Slovenska energetska slika je kompleksna. Sistem temelji na kombinaciji jedrske, hidro in termo proizvodnje, k čemur se vse bolj pridružujejo obnovljivi viri. Vsak od teh stebrov nosi svoje izzive: jedrska energija zahteva pravočasno dolgoročno načrtovanje, hidroelektrarne so izpostavljene podnebnim nihanjem, fosilne enote pa postopoma izstopajo iz rabe zaradi evropskih zavez razogljičenja. Poraba električne energije se spreminja, potrebe po zanesljivi oskrbi pa ostajajo visoke. Zato so v ospredju vprašanja o prihodnji jedrski zmogljivosti, posodobitvi prenosnih in distribucijskih omrežij, pospeševanju naložb v nizkoogljične vire in zagotavljanju dovolj novih kapacitet, da bo Slovenija ohranila stabilen in konkurenčen energetski sistem.

Marko Gregorc se je z  gosti pogovarjal o tem, kje je danes slovenska energetika in kam stopamo jutri. Od proizvodnje in porabe energije do novih virov, podnebnih ciljev in evropskih usmeritev. Jasna analiza trenutka, ki določa našo energetsko prihodnost. Razpravljali so državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, direktor Instituta Jožef Stefan dr. Leon Cizelj in direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Soočanje interesov energetike, okolja in lokalnih skupnosti je postalo ključni del skoraj vsake investicije. Veliko projektov se ne zatakne zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali vplivov na okolje, temveč zaradi občutka, da postopki niso dovolj pregledni ali da skupnosti niso pravočasno vključene. Zato postaja kakovosten dialog pogosto enako pomemben kot tehnologija sama.

Tema drugega panela so tako interesi energetike, okolja in skupnosti. Pri tem se odpre vprašanje zaupanja. Kako poiskati ravnovesje med razvojem in varovanjem prostora? Od konfliktov do sodelovanja iščemo poti, po katerih lahko zeleni prehod postane skupna zgodba. Miha Drozg je soočil mnenja celjskega župana Matija Kovača, strokovne sodelavke društva Focus Katje Huš in predsednika predsednika sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS in direktor ECE Sebastijana Roudija.

Matija Kovač, župan mestne občine Celje, poudarja, da je najpomembneje, da pridelava energije naše okolje čim manj obremenjuje z emisijami in da prebivalci dobijo energijo čim ugodneje. Kot dodaja, si v Celju želijo čim večjega izkoristka zemljišč za pridobivanje skupnostne energije. Velika priložnost je degradirano zemljišče na območju Cinkarne, je izpostavil.

Sebastijan Roudi poudarja, da je povpraševanje gospodinjstev po sončnih elektrarnah nekoliko usahnilo, zato se bodo osredotočili tudi na skupnostne elektrarne. Številni bi radi bili po njegovih besedah namreč vključeni v energetsko skupnost, če bi imeli to možnost, poudarja: "Tu vidimo veliko priložnost, samooskrbna gospodinjstva so svojo zgodbo v veliki meri zaključila, zelo močno povpraševanje pa v prihodnosti zato pričakujemo pri samooskrbnih skupnostih."

Izpostavlja, da je pri tem pomembna dobra komunikacija in sodelovanje, s tem se da marsikaj narediti, je prepričan. Poudarja pa, da je vsako lokalno okolje specifično, saj imajo različne supine seveda različne interese.

Zakaj želja po čisti energiji trči na odpor lokalnih skupnosti? Kot pravi Huševa, se moramo zavedati, da smo soočeni s podnebno krizo in hkrati krizo biodiverzitete. Zato morajo biti cilji usklajeni s cilji varovanja narave. Ko govorimo o tem, kaj naredi konkreten objekt družbeno sprejemljiv, opažajo, da je nekaj, kar skrbi lokalne skupnost tehnični projekti aspekta - vpliv na krajino, oddaljenost od bivališč v tisti okolici. Poleg tega so dejavniki, ki vplivajo na to, so tudi, kdo je investitor, kako je lokalna skupnost vključena v sam proces.

Idealni energetski prehod kot ga vidi društvo za sonaraven razvoj Focus bi bil takšen, ki bi postavil občine in prebivalce v središče dogajanja, voden pa bi bil na demokratičnih temeljih, pravi Huševa.

Kako občine sodelujejo z državo? V splošnem je to sodelovanje res zgledno, meni Kovač. Vsako lokalno okolje ima svoje specifike, poudarja. Želijo pa si, da bi degradirana zemljišča lahko hitreje prišla do možnosti energetske izrabe.

Stabilna, dostopna in čista energija postaja temelj konkurenčnega gospodarstva. V času, ko globalni trgi zahtevajo vedno večjo prilagodljivost, inovativnost in stabilnost, je energija eden ključnih dejavnikov, ki določajo konkurenčnost nacionalnega gospodarstva. Brez zanesljive, cenovno dostopne in čiste energije ni investicij, ni rasti in ni dolgoročne vizije, ki bi podjetjem omogočala razvoj v predvidljivem okolju. Zato je vprašanje, kako v obdobju energetske negotovosti zagotoviti pogoje, ki bodo gospodarstvu dali nov pospešek, eno najpomembnejših razvojnih vprašanj tega trenutka.

Tretji panel bo tako postregel z odgovori na vprašanje, kako zagotoviti pogoje za rast in vlaganja v času energetske negotovosti? Pogled v prihodnost, kjer se podjetniška moč in energetska učinkovitost prepletata v novem razvojnem ciklu. Adi Omerović se bo pogovarjal s predsednikom uprave Ljubljanske borze Markom Bombačem, direktorjem ENNA Next Slovenija Joštom Štrukljem in izvršnim direktorjem za področje proizvodnje energije, energetskih rešitev in mobilnosti v družbi Petrol Evaldom Kranjčevičem.

Energijo je mogoče umeščati pametno, pregledno in z razumevanjem. Zgodbe uspešnih projektov, kjer so skupnosti, investitorji in okolje našli skupen jezik. Priložnosti za Slovenijo, ki želi graditi brez zastojev in z več zaupanja. O tem bo Nuša Lesar govorila z generalnim direktorjem Direktorata za energijo, MOPE, Hinkom Šolincem, županom občine Kanal ob Soči Miho Stegelom in izvršnim direktorjem investicij in vzdrževanja v družbi Petrol Bojanom Kurežem ter Ano Grabnar Crnčec iz Odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.

Končno bomo prišli do vprašanja, kako bomo oblikovali energetsko prihodnost? Slovenija namreč vstopa v desetletje ključnih odločitev. JEK2, razogljičenje, prenova omrežij in digitalizacija bodo določili, ali bomo energijo razumeli kot tveganje ali priložnost. Pogled naprej v Slovenijo, ki išče ravnotežje med realnostjo in vizijo. Uroš Slak bo o tem govoril z Nado Drobne Popović, generalno direktorica družbe GEN energija, Aleksandrom Mervarjem, direktorjem družbe ELES in dr. Tomaž Štokljem, generalnim direktorjem HSE.