'Janez Janša nas danes prodaja kot svojo lastnino'

Tri desetletja po podpisu sporazuma o skupnem nastopu na plebiscitu smo po Pahorjevih besedah v Sloveniji priča zaskrbljujočemu poglabljanju nezaupanja med političnimi silami in ljudmi ter zaskrbljujočemu porastu nestrinjanja. To vodi tudi do izključevanja, ne samo do zavračanja in nestrinjanja, je opozoril.

Kot predsednik republike zato čuti dolžnost, da parlamentarne stranke ponovno pozove k premisleku o "dogovoru ali sporazumu, koordinaciji parlamentarnih strank, ki bi dialogu dala priložnost, da postavi mostove med temi razlikami, ki se sedaj zdijo nepremostljive".

Po oceni predsednika ne živimo običajnega časa. "Globoko v našo družbo je zarezala zdravstvena kriza. Nevarnost recesije, ki bo sledila tej krizi, pa mora vse odgovorne politike različnih političnih prepričanj voditi do ugotovitve, da prav zdaj, ko so razlike največje, potrebujemo navdih, da pridemo do kompromisov in skupnih zaključkov za premagovanje krize," je dejal.

Opozoril je, da bo zdravstveni krizi sledila gospodarska, ki bo poglobila socialne in druge stiske ljudi. Vsako politično razhajanje, vključno z nesrečnimi delitvami, pa vse te stiske samo še poglablja in onemogoča uspešnejše ukrepanje pristojnih oblasti, je dejal Pahor.

"Potrebujemo dialog, da pridemo do kompromisov ali skupnih zaključkov, s katerimi bomo lažje in uspešneje premagovali krizo. Morda se bo komu zdelo, da smo že pregloboko v krizi, da bi bil tak poskus smiseln. Jaz pa mislim, da se kriza ne bo končala tako hitro. Bilo bi prav in smiselno, če bi do neke vrste dialoga prišlo," je dejal.

Slovenija ima po Pahorjevih besedah tradicijo strankarskega dogovarjanja, ko gre za pomembne strateške cilje in ukvarjanje s kriznimi razmerami. Kot je dejal, bi te morali razumeti kot tako pomembne, da bi kljub različnim stališčem glede nekaterih pomembnih vprašanja morali strniti vrste.

Spomenka Hribar ostro nad Janšo

V predsedniški palači je danes potekala obeležitev 30. obletnice podpisa sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo. Poleg Pahorja je zbrane nagovorila tudi slavnostna govornica Spomenka Hribar, pobudnica sporazuma. Slovesnosti so se udeležili še nekateri drugi podpisniki, in sicer Roberto Battelli, Ciril Ribičič, Lojze Peterle, Dušan Plut in Franc Gradišar.

Hribarjeva je v nagovoru orisala svoj pogled na dogajanje pred tridesetimi leti. Kot se je spominjala, je bil sporazum vseh strank pred plebiscitom posledica politične potrebe po preseganju nezaupanja med pozicijo in opozicijo oziroma potrebe po usklajenem delovanju obeh v korist čim boljšega izida plebiscita. Kot je dejala, je bilo nezaupanje veliko tudi zaradi dogajanja v preteklem sistemu. "Nezaupanje je bilo tolikšno, da je grozilo, da ne bomo dosegli sporazuma," je dejala. Zatrdila je sicer, da so "radikalci v Demosu" želeli sami izpeljati proces, da jim potem "ne bi bilo treba deliti oblasti".

Obregnila se je ob usodo izbrisanih, v govoru je bila tudi kritična do ravnanj aktualne vlade in njenega šefa Janeza Janše, ki naj bi že v preteklosti kazal avtoritarne težnje in želel družbo "nagniti v desno". Okrivila ga je za razpad Demosa. "Ki je v dveh letih naredil več, kot druge vlade skupaj. Ni pa mogoče ne videti stranpoti, ki jih čutimo še danes. Začelo se je s prodajo orožja," je dejala in se vprašala, če bi se brez tega sploh zgodila Srebrenica.

 "Tisti, ki je nedvomno naredil malo več kot drugi v vojni za Slovenijo, tedanji sekretar za obrambo Janez Janša, nas danes prodaja, kot svojo lastnino, kot puloverje, Madžarom in še komu. Potiska nas v avtoritarne države, ki se otepajo vladavine prava," je dejala. V Janševih potezah vidi tudi razlog za današnjo razdeljenost osamosvojiteljev.

"Sram me je, da se po svetu norčujejo iz predsednika vlade moje države in ga imenujejo maršal Tvito. Hudo mi je, kam smo padli, potem ko smo bili spoštovani in občudovani, ker smo se mirno razdružili," je dejala.

"Tudi levica ima odgovornost. Nevarnost Janševega radikalizma je jemala kot alibi, da je tudi ona v miru lastninila slovensko premoženje," je še bila ostra govornica.  

Je pa pod drobnogled vzela tudi odnos Janše do kulture, ki jo je označila za največjo sovražnico avtoritarnih sistemov, saj znotraj nje "vzniknejo spoznanja in artikulacije resnice." In kot je zaključila: "Prizadevanje za podreditev kulture nas najbolj ogroža".