Vlada obravnavala vsebino tožbe proti Hrvaški, Plenković prepričan, da je njihov predlog 'boljša pot'

"Tožba je pripravljena, samo še nekaj tehničnih zadev je za opraviti, tako da tožbo lahko vsak čas vložimo," je dejal zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, po končani seji vlade.

Vlada se je seznanila z besedilom tožbe

Na tej seji se je vlada formalno seznanila z delovnim besedilom tožbe Slovenije proti Hrvaški, hkrati pa je sprejela sklep, da z elementi tožbe seznani parlamentarni odbor za zunanjo politiko, so pojasnili iz vladnega urada za komuniciranje.

Erjavec je v izjavi za medije spomnil, da se je vlada že 14. marca, torej še pred odstopom premierja Mira Cerarja, ko je imela polna pooblastila, odločila za pravno pot in vložitev tožbe. Tedaj je Slovenija s pismom Evropski komisiji sprožila postopek v okviru 259. člena pogodbe o delovanju EU, po katerem je na kršitve najprej opozorila Bruselj.

Komisija je imela tri mesece časa za oblikovanje mnenja, po ponedeljkovem izteku tega roka in odločitvi Evropske komisije, da tega mnenja ne bo podala, pa je premier Cerar napovedal, da bo Slovenija tožbo vložila sama.

Na srečanju vodij parlamentarnih strank v sredo pa so se dogovorili še, da se pred vložitvijo tožbe z besedilom seznani tudi novi odbor DZ za zunanjo politiko (OZP). Tožbo naj bi potem po napovedih Cerarja v Luxembourg posredovali v naslednjih nekaj tednih, po njegovih pričakovanjih do 10. julija.

Za Erjavca je tovrstna pravna pot povsem ustrezna

Erjavec je tovrstno pravno pot označil za povsem ustrezno. Glede same tožbe se po njegovih besedah "ni zgodilo nič dramatičnega". "Želimo pa, da gre po pravno korektni poti in transparentno glede na to, da bo jutri sklican novi DZ in je prav, da se tisti, ki so odgovorni za zunanjo politiko, prek OZP seznanijo z elementi tožbe," je dejal.

Pojasnil je, da tožba v tem trenutku tehnično še ni pripravljena, da bi jo lahko vložili. "Nekaj dni še potrebujemo zlati v zvezi s prilogami, ker morajo biti prevedene tudi v slovenskem jeziku. Treba je vedeti, da je tožba pripravljena v angleškem jeziku, ker je pripravljena s pomočjo tujih strokovnjakov, to se pravi tuje odvetniške družbe in sedaj hitimo s prevajanjem v slovenščino," je pojasnil Erjavec.

"Moram pa reči, da glede samega pravnega postopka ni pomembno, ali se tožba vloži takoj ali pa čez čas, ker ni nobenega roka v zvezi s tem. Res pa je, da ves čas zagovarjam stališče, da je potrebno tožbo čim prej vložiti, tudi zato da ne bi prišlo do špekulacij, kaj se dogaja, zakaj Slovenija ne vloži tožbe, ali so morda kakšni drugi zadržki, strokovni, tudi politični glede na to, da smo sedaj v času oblikovanja novega državnega zbora in nove vlade," je še dejal Erjavec.

Plenković meni, da je hrvaški predlog 'veliko boljša pot'

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je znova napovedal, da bo Hrvaška tudi novi slovenski vladi predlagala dvostransko rešitev spora o meji na podlagi pravnega okvirja, ki so ga slovenski strani predstavili konec lanskega leta. Menil je, da bi tako lažje prišli do rešitve spora kot s tožbo Slovenije proti Hrvaški pred Sodiščem EU.

Plenković je na seji hrvaške vlade še dejal, da Evropska komisija glede slovenske tožbe ni podprla nobene strani, temveč se je odločila, da se ne bo vmešavala v "ta postopek".

Ocenil je, da gre za "dobro, pravilno in modro" odločitev, ki daje novo priložnost in odgovornost tako hrvaški kot novi slovenski vladi za nov dialog in reševanje spora o meji. Napovedal je še, da je hrvaška vlada pripravljena Sloveniji ponuditi rešitev vprašanja meje na podlagi idej, ki so jih predstavili konec lanskega leta.

"Menimo, da je to veliko boljša pot, tudi po oceni in analizah pravnih strokovnjakov, ki kažejo, da je verjetneje, da bi to prineslo kako rešitev, kot pa pravosodna pot, ki si jo želi Slovenija", je izjavil.

Plenković je na srečanju s premirjem Mirom Cerarjem decembra lani v Zagrebu vztrajal, da je arbitražna odločba za Hrvaško neveljavna, ker da je bil arbitražni postopek s strani Slovenije kompromitiran. Sloveniji je tudi predlagal pravni okvir, ki bi bil lahko osnova za dvostranski dogovor o meji.

Kot je takrat predlagal, bi pripravili poseben protokol za mejo na kopnem, morju in plovni režim iz Piranskega zaliva v odprto morje. Predlagal je tudi ustanovitev skupne mešane komisije, ki naj bi to določila. Ocenil je, da državi soglašata v več kot 90 odstotkih kopenske meje in da sta najbližje rešitvi doslej.

Cerar se hrvaškim predlogom ni strinjal, temveč je vztrajal, da je dialog možen le o uresničevanju arbitražne sodbe iz junija lani. Ker dialoga na to temo ni bilo, so se v Ljubljani odločili za tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, ker zaradi hrvaškega zavračanja uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča prihaja do kršitev evropskega prava, zlasti na področju ribištva in pri izvajanju schengenskih pravil.

Plenković je tudi danes ponovil, da sta Hrvaška in Slovenija prijateljski in sosednji državi, ki ju povezuje veliko več od tega, kar ju ločuje. Vprašanje meje ni nekaj, kar bi moralo dnevno obremenjevati obe državi in naroda, je še dejal hrvaški premier.