Hrvaška predsednica hvaležna ZDA za stališče glede arbitraže

Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal, da se bo v Ljubljano na sestanek s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem odpravil v spremstvu dveh podpredsednic hrvaške vlade, zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić in ministrice za gospodarstvo Martine Dalić.

Ponovil je, da bodo v pogovorih vztrajali pri znanih hrvaških stališčih, ki temeljijo na odločitvi hrvaškega sabora iz leta 2015 o izstopu Hrvaške iz arbitražnega postopka zaradi "protipravnih potez slovenske strani".

"Arbitražna sodba nas ne zavezuje in je ne bomo uveljavili kot takšne, ne glede na stališča katere koli druge države ali mednarodne organizacije," je povedal ob začetku vladne seje, ko praviloma ministre seznanja z najbolj aktualnimi dogodki na Hrvaškem.

Znova je dejal, so pripravljeni na pogovore o načinih za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo, ki je "prijateljska in sosednja država, ki je partnerka v Evropski uniji in zaveznica v zvezi Nato".

Grabar-Kitarovićeva Trumpu izrazila hvaležnost za stališče ZDA glede arbitraže

Na srečanju v Varšavi sta ameriški predsednik Donald Trump in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović spregovorila o dvostranskih vprašanjih, situaciji v jugovzhodni Evropi, energetski varnosti, transatlantskih odnosih, boju proti terorizmu in migracijah. Po neuradnih podatkih pa je hrvaška predsednica sogovorniku tudi povedala, da ceni stališče ZDA, da je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško dvostransko vprašanje.

ZDA so namreč Sloveniji in Hrvaški dale jasno vedeti, da se v sporu o meji ne postavljajo na nobeno stran. "Na vladah obeh držav, članic EU in zveze Nato, je, da rešita dvostranski spor, in verjamemo, da jima bo to uspelo," so po razsodbi arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, sporočili z ameriškega veleposlaništva. Ob tem so obe strani pozvali, naj si prizadevata za čimprejšnjo rešitev.

Kot so pozneje sporočili iz Bele hiše, je predsednik ZDA hrvaško predsednico tudi pozval, naj "stori vse, kar je v njeni moči za pospešitev procesa sprave na Zahodnem Balkanu" .

Hrvaška predsednica je sicer po današnji novinarski konferenci s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo na srečanju voditeljev držav Pobude treh morij v Varšavi ponovila, da arbitražna sodba za Hrvaško ne obstaja, temveč je obvezujoča odločitev hrvaškega sabora iz leta 2015.

Novinarjem je potrdila pripravljenost Hrvaške na dvostranske pogovore s Slovenijo o načinih za reševanje spora o meji. "Ali bo to odhod na mednarodno sodišče ali neposredni dogovor, ne vem", je še dejala. Dodala je, da v tem trenutku ne vidi konkretnih težav "na terenu" ter da vse "dobro deluje", čeprav, kot je dejala, stanje najbolj občutijo prebivalci ob meji.

"Upam, da se bodo vsi vzdržali incidentov. Posebej pomembno je, da se Slovenija vzdrži kakršnih koli enostranskih postopkov, ker še vedno veljavo vsi sporazumi, kot sta sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju ter ladijskem prometu in številni drugi sporazumi, ki sta jih državi podpisali in so dejansko prednostni pred arbitražo", je še izjavila.

Cerar bo vztrajal pri implementaciji arbitražne odločbe

Cerar je sicer v sredo v Ljubljani dejal, da bo na srečanju s hrvaškim kolegom zelo jasno zastopal stališče, da je treba v sodelovanju s sosedo implementirati arbitražno odločbo. "Predstavil mu bom, kakšen je naš pogled na prve in kasnejše korake v zvezi z arbitražno odločbo, potem pa mu bom prisluhnil," je povedal Cerar.

Na novinarsko vprašanje, kako bo ravnal, če bo Slovenija vztrajala pri uresničitvi arbitražne sodbe, je povedal, da ni nobenega mehanizma, ki bi Hrvaški vsilil izvedbo sodbe v postopku, iz katerega je izstopila. "To moramo do konca pojasniti hrvaški javnosti," je sklenil.

Medtem časnik Večernji list piše, da so jim iz zveze Nato odgovorili, da je arbitražna sodba o meji "dvostransko vprašanje", za katero so prepričani, da ga bosta državi rešili v "obojestransko korist". Zagrebški časnik navaja, da so vprašanje zastavili zaradi dela sodbe, v katerem je določeno, da je Trdinov vrh, na katerem so slovenski vojaki, hrvaško ozemlje.

Kot trdijo v časniku, gre za "enega redkih, če ne edini primer", da so vojaki ene članice zaveznice na ozemlju druge države članice, ne da bi jih tja pozvali ali jim naknadno dovolili bivanje.

Neimenovani uradnik zveze Nato je za Večernji list dejal, da sta Slovenija in Hrvaška podpisnici pogodb, ki ju zavezujejo mirnemu reševanju medsebojnih sporov, posebej pa da se bosta vzdržali groženji in uporabe sile.

Brglez pripravo zakonodaje za udejanjanje arbitražne razsodbe napoveduje za jesen

Predsednik DZ Milan Brglez je pripravo zakonodajnih okvirjev za udejanjanje arbitražne razsodbe danes napovedal za jesen, saj "je treba hiteti počasi". V ospredju bo priprava pravnih temeljev za urejanje položaja ljudi, ki so ostali na Hrvaškem, je povedal Brglez, sicer pa vnovič poudaril zmago mednarodnega prava ter dokončno določitev meje.

Slovenija in Hrvaška se lahko od tod naprej pogovarjata le o implementaciji razsodbe, je na današnji novinarski konferenci poudaril Brglez. Pojasnil je, da državi lahko sicer to modificirata s sporazumom, a s tem ne bosta zanikali obstoja arbitražnega sporazuma. Ob tem Brglez ne izključuje možnosti, da bi na ta način vsaj glede nekaterih zadev mejo med državama lahko naredili bolj življenjsko.

Brglez sicer verjame, da je slovenska politika enotna pri stališču, da nas arbitražna sodba zavezuje in moramo storiti vse za to, da jo udejanjimo "kot zrela država, ki se zaveda pomena mednarodnega in evropskega prava".

Po njegovem mnenju se je treba pri implementaciji razsodbe tudi zavedati, da ne bo šlo za enostransko dejanje Slovenije, če bo to izvajanje same sodbe. Sicer pa v tej luči, da Hrvaška razsodbe ne priznava, ne želi govoriti o morebitni prisili kogarkoli k udejanjanju razsodbe, saj se to na dolgi rok v sosedskih odnosih ne more dobro iziti.

Izpostavil je pomen začetka dialoga med državama in tudi pomoč Evropske komisije. Po njegovem prepričanju pa bi "morali v tem času izvajati čim manj pritiska" ter pustiti mednarodnemu pravu, da opravi svoje. Prav tako je treba po mnenju Brgleza "treba dati tudi določen čas in pristati na to, da se zadeva brez eksplicitnega priznanja začenja udejanjati". Predsednik DZ je sicer kot zelo pomembno označil sporočilo Evropske komisije, da morata državi razsodbo udejanjiti, ter tudi njeno pripravljenost, da pri tem pomaga.

Arbitražno sodišče je sicer po ocenah Brgleza odgovorilo na vse točke, o katerih je govora v arbitražnem sporazumu, in je tako "v celoti izpolnilo nalogo v skladu z mednarodnim pravom in pravičnostjo". Po njegovem mnenju tudi beseda "stik" iz sporazuma sovpada s terminom "ozemeljski stik iz politično spornih sklepov DZ, obe pa z območjem stika, kot ga je opredelila sodba arbitražnega sodišča".

Brglez še ugotavlja, da bi znotraj zgolj mednarodnega prava, če bi pristali na meddržavnem sodišču, dobili veliko manj kot z arbitražno sodbo.

Pripravo zakonodajnih okvirjev za udejanjanje razsodbe je napovedal za jesen. Glede zakonov se je po njegovih besedah treba nujno strokovno uskladiti in doseči čim širši politični dogovor. Nadaljevanje seje odbora DZ za zunanjo politiko glede arbitraže Brglez pričakuje po julijski redni seji DZ.

Ni pa predsednik DZ danes konkretno odgovoril na vprašanje, kdaj lahko slovenska policija začne izvajati jurisdikcijo v Piranskem zalivu. Po njegovih besedah se pri tem kot vedno združujeta pravni in politični trenutek.

Ustanovljena medresorska skupina za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča

Iz vladnega kabineta so sicer sporočili, da je vlada imenovala medresorsko koordinacijsko skupino za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki jo bo vodil državni sekretar Erik Kopač.

"V sklopu medresorske koordinacijske skupine je vlada ustanovila tudi delovno skupino za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča. Ob tem je vlada ustanovila tudi medresorsko delovno skupino, ki bo poskrbela za pripravo kartografskih podlag v skladu z arbitražno razsodbo," so zapisali v sporočilu za javnost. 

Poleg Kopača bodo v skupini še generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, svetovalec premierja Anžej Frangeš, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, direktorica urada vlade za komuniciranje Kristina Plavšak Krajnc, direktorica službe vlade za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar, vodja projektne enote za arbitražni sporazum in mejo s Hrvaško na ministrstvu za zunanje zadeve Nataša Šebenik in član omenjene projektne enote Marko Vrevc.

Tudi Francija za spoštovanje razsodbe arbitražnega sodišča

Z odločitvijo arbitražnega sodišča o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško se je seznanila tudi francoska vlada, ki upa, "da bo razsodba spoštovana". Na francoskem zunanjem ministrstvu so namreč na vprašanje o stališču Francije glede ozemeljskega spora med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu odgovorili, da upajo, da bo mogoče ozemeljski spor dokončno rešiti v konstruktivnem duhu, mirno in z dialogom.

Izrazili so upanje, da bo razsodba spoštovana, saj je tako za prihodnost EU kot za regionalno stabilnost Zahodnega Balkana zelo pomembno, da se spor med članicama, ki sta močno vpeti v spodbujanje regionalne integracije, reši.

Na stališče francoske vlade se je odzval tudi premier Miro Cerar, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da pozdravlja podporo francoske vlade in njeno stališče za spoštovanje razsodbe.