Zaradi kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja se bodo morali zagovarjati celjski patolog dr. Boris Kavčič, zdaj že upokojeni zdravnik na oddelku za plastično kirurgijo in kirurgijo roke v Celju, dr. Matjaž Istenič in trboveljski kirurg dr. Miran Gala. V okviru preiskave na Okrajnem sodišču so po naših informacijah že zahtevali izdelavo izvedenskega mnenja, ki naj bi pojasnil konkretne posledice zdravljenja, zaslišali pa bodo tudi vse tri zdravnike.
Kadar gre za kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja morata biti podana dva znaka; malomarnost zdravnika in občutno poslabšanje zdravja pacienta, kar pomeni, da naj bi v konkretnih primerih zaradi nepregledanih tkiv vendarle nastale posledice.
Sicer pa je prvi mož celjskih kriminalistov že včeraj pojasnil, da so med več kot 2500 zaseženimi histološkimi napotnicami ugotovili, da je bilo 311 primerov rakastih diagnoz.
Robert Mravljak, načelnik Urada kriminalistične policije Celje, je povedal, da je posebna komisija, ki je bila predlagana s strani Zdravniške zbornice ugotovila, da v 91 primerih pregledanih vzorcev izstopata dva primera, kjer je prišlo do občutnega poslabšanja zdravja pacienta. Zato so zaradi teh dveh primerov podali dve kazenski ovadbi zoper zdravstveno osebje.
220 vzorcev pa komisija, ki jo sestavljajo onkolog, patolog in kirurg, še ni uspela pregledati, zato tudi kriminalistična preiskava še ni zaključena. Vprašanje, ki še ostaja odprto pa je, pri kolikih bolnikih je bilo zaradi tega ogroženo tudi življenje.
Dva zdravnika na razsodišče
Nadaljnja preiskava je sicer pokazala, da domnevna malomarnost zdravnikov ni ogrozila nikogar. "Ne glede na to, pa je na predlog odbora za strokovna medicinska vprašanja izvršilni odbor ocenil, da obstaja utemeljeni sum, da dva zdravnika, ki delata na patološkem oddelku celjske bolnišnice pri svojem delu nista upoštevala kodeksa etike in deontologije, zaradi česar smo ju predali razsodišču," je povedal Marko Bitenc z Zdravniške zbornice Slovenije. Razsodišče bo s preiskavo začelo potem, ko bo preiskanih še 222 vzorcev bolnikov z malignimi obolenji, ki jih komisija preiskuje od sredine oktobra. Bitenc je povedal, da rezultati še niso znani, saj je s tem kar precej dela. "Potrebna je celovita analizira, saj skupina pregleduje celoten potek bolezni in zdravljenja," je dodal.
Preiskave potekajo tako hitro, kot dopuščajo to možnosti. "Z našo zbornico sodelujejo tudi zdravniki, ki niso profesionalno zaposleni v Zdravniški zbornici, tako da poleg dela pri nas opravljajo še svojo zdravniško službo v različnih zdravstvenih ustanovah," je razložil Bitenc.
Šlo naj bi za kolektivno odgovornost
Minister za zdravje Dušan Keber pa je ob nedavnem obisku celjske bolnišnice izjavil, da konkretnih posledic za posameznike ne bo, saj je šlo za kolektivno odgovornost. Da bi senca dvoma zdaj padla na vseh 5200 slovenskih zdravnikov, in to zaradi malomarnosti posameznikov, se zdi mnogim nedopustno.
"Take stvari je treba razrešiti do konca, jih imenovati z imenom in priimkom, ter tako preprečiti, da se dejansko posplošuje, da je celoten zdravstveni sistem slab," je ministra Kebra podprl tudi Bitenc.
Bolniki v omenjenih primerih, še pravi Bitenc, ne more pričakovati odškodnin, kvečjemu moralno zadoščenje, da se stvari premikajo na bolje.
