Po burnih odzivih spisal okrožnico: 'Učitelji in ravnatelji niste problem'

Napoved celovite reforme slovenskega šolstva je prišla v torek ob objavi rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025. Slovenija v raziskavi sodeluje od leta 2006, rezultati slovenskih 15-letnikov pa so bili leta 2025 pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti nižji kot leta 2022 ter nižji kot pri katerem koli merjenju pred letom 2022.

Podrobnejši podatki kažejo nadaljevanje izrazitega padca, ki ga je bilo zaznati že med letoma 2018 in 2022. Slovenski 15-letniki so pri naravoslovni pismenosti dosegli 484 točk, pri matematični 460, pri bralni pa 445 točk. Pri matematiki in branju so bili pod povprečjem držav OECD, pri naravoslovju pa blizu povprečja OECD.

Rončević je rezultate označil za resno opozorilo in napovedal celovito reformo sistema. Med najbolj odmevnimi napovedmi so priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo, spremembe ocenjevanja, NPZ in mature, zgodnejše opismenjevanje, več podpore nadarjenim, krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije, ustanovitev učiteljske zbornice, zmanjševanje birokracije ter reorganizacija državnih institucij na področju izobraževanja.

Največ odzivov je sprožila prav osemletka. Minister je napovedal pripravo prehoda, organizacijski model, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe pa morajo šele izdelati. Državna sekretarka Mojca Škrinjar je ob predstavitvi reforme napovedala ustanovitev strateškega sveta do konca septembra, začetek izvajanja nove ureditve pa za šolsko leto 2028/29. Po takrat predstavljeni zamisli bi sedanji prvi razred postal leto obveznega vrtca, ki bi se lahko izvajal v vrtcu ali prostorih osnovne šole.

Na napoved so se hitro odzvali šolniki. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je ministrovo reakcijo na rezultate PISA označil za impulzivno in opozoril, da morajo posegi v tako kompleksen sistem temeljiti na analizah in tehtnih odločitvah.

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Saša Božič pa je rezultate PISA označil za alarm in se strinjal, da lepotni popravki ne bodo zadostovali, vendar je glede tako hitrega prehoda na osemletko zadržan. Ocenjuje, da je za takšno spremembo potreben temeljit premislek in da si je treba vzeti čas. Hkrati podpira več drugih ministrovih izhodišč, med drugim večjo avtonomijo šol in učiteljev ter vrnitev znanja v središče sistema.

Zdaj je Rončević neposredno nagovoril šolnike.

V okrožnici minister uvodoma ponovno izpostavlja rezultate PISA. "Rezultati zahtevajo resen odziv in predvsem ukrepanje. Zato sem napovedal celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja."

Nato šolnikom sporoča: "Ob tem želim najprej jasno poudariti nekaj, kar se mi zdi pomembno tudi za naše nadaljnje sodelovanje: slovenski učitelji in ravnatelji niste problem. Vsak dan v šolah rešujete številne izzive, prevzemate odgovornost za otroke in mladostnike ter skrbite, da sistem deluje. Brez vašega znanja, izkušenj in zavzetosti tudi nobena reforma ne more uspeti."

Skupni cilj mora biti po njegovih besedah jasen: "znanje ponovno postaviti v središče šole in vsakemu otroku omogočiti, da razvije svoje sposobnosti ter doseže največ, kar zmore."

V okrožnici Rončević navaja načela, na katerih naj bi temeljila reforma. "Reforma bo temeljila na jasnih načelih: na znanju in visokih standardih, pravičnem ocenjevanju, razvoju sposobnosti vsakega otroka, spodbujanju odličnosti, delovnih navadah, vztrajnosti in odgovornosti ter večji avtonomiji šol in učiteljev."

Posebno pozornost napoveduje pri temeljnem opismenjevanju in zgodnji pomoči otrokom, ki jo potrebujejo. Okrepiti želi podporo nadarjenim ter intenzivnejše učenje slovenščine za otroke, ki ob vključitvi v šolo jezika še ne znajo dovolj dobro.

Ob prvotni predstavitvi reforme je ministrstvo cilj opismenjevanja opredelilo še konkretneje: otroci naj bi se praviloma opismenili že v prvem letu šolanja, v naslednjih letih pa naj bi branje, razumevanje, pisno izražanje in pravopis utrjevali in nadgrajevali.

Reforma naj ne bi pomenila zgolj večjega poudarka na tradicionalnih temeljnih znanjih. "Ob tradicionalnih temeljnih znanjih bomo krepili tudi znanja za prihodnost – računalništvo in informatiko, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno, medijsko in finančno pismenost, kibernetsko varnost, podjetnost, ustvarjalnost in inovativnost. Pomemben del reforme bo tudi krepitev poklicnega in strokovnega izobraževanja," je zapisal minister.

Osemletka ostaja med načrtovanimi sistemskimi spremembami. "Pred nami so tudi večje sistemske spremembe, med njimi priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo, ustanovitev učiteljske zbornice ter spremembe institucionalne podpore izobraževalnemu sistemu," nadaljuje.

Velik poudarek okrožnice je namenjen položaju učiteljev in ravnateljev. "Ravnatelj mora imeti možnost voditi šolo, učitelj pa avtoriteto in strokovno avtonomijo, da lahko kakovostno opravlja svoje delo. Če od vas pričakujemo odgovornost za rezultate, vam moramo dati tudi zaupanje in ustrezne pristojnosti."

Eden pomembnih delov reforme naj bi bila temeljita debirokratizacija. "Pregledali bomo evidence, poročila, soglasja in druge administrativne obveznosti, odpravljali podvajanja ter povezovali informacijske sisteme. Načelo je preprosto: več časa za učence, manj časa za obrazce."

Vprašanje sodelovanja stroke je bilo po prvih odzivih na reformo posebej občutljivo. Rončević zdaj ravnateljem in učiteljem zagotavlja, da bodo sodelovali pri pripravi konkretnih rešitev. "Ravnatelji in učitelji ste ključni partnerji pri pripravi in izvedbi reforme. Šolo poznate iz vsakodnevne prakse, poznate njene dobre strani, pa tudi izzive, ki jih je treba nasloviti. Prav zato je še toliko pomembneje, da proces sprememb vodimo skupaj z vami in da so vaše znanje, izkušnje in predlogi vključeni v oblikovanje konkretnih ukrepov in rešitev."

V prihodnjih mesecih zato napoveduje strokovna srečanja z ravnatelji, učitelji in drugimi predstavniki vzgojno-izobraževalnega prostora. Namenjena naj bi bila odprti razpravi o posameznih področjih reforme, izmenjavi izkušenj iz prakse in skupnemu oblikovanju konkretnih ukrepov. "Reforme ne želimo pripravljati samo na ministrstvu. Želimo jo oblikovati skupaj z vami, z ljudmi, ki slovensko šolo živite in soustvarjate vsak dan. Le skupaj lahko oblikujemo spremembe, ki bodo zaživele tudi v praksi in bodo pomenile dejanski korak naprej za učence, učitelje in šole."

Minister ob tem poudarja, da namen ni spreminjanje sistema zaradi sprememb samih. "Naš cilj je boljša šola, šola znanja, odgovornosti, visokih pričakovanj in priložnosti za vsakega otroka."