Po deževni noči se proti Sloveniji že širi vroč afriški zrak

Po juniju, ki se je v večjem delu države uvrstil med tri najbolj vroče v zgodovini meritev, nam je začetek julija prinesel znosnejše temperature, dobili pa smo tudi nekaj težko pričakovanega dežja. Najobilnejše padavine so ponoči zajele zahodno in osrednjo Slovenijo, kjer je marsikje v le nekaj urah padlo več kot 40 litrov dežja na kvadratni meter, kar je privedlo do močnejšega porasta manjših rek in hudournikov. Zaradi predhodnih sušnih razmer padavine večjih nevšečnosti kljub temu niso povzročale. 

Skupaj s padavinami nas je v preteklih dneh dosegel tudi nekoliko hladnejši zrak. Ker smo se v zadnjih letih že toliko navadili na poletno vročino, so se temperature okoli 25 stopinj Celzija, ki smo jih beležili včeraj, marsikomu zdele celo nekoliko prenizke, čeprav so bile povsem blizu povprečja med letoma 1981 in 2010. 

V prihodnjih dneh se v naše kraje vrača vročina

Po nočnem prehodu fronte se iznad jugozahodne Evrope proti našim krajem širi območje visokega zračnega tlaka, ki nam bo v prihodnjih dneh prineslo hiter dvig temperatur. Pod vplivom anticiklona nas bo tako že jutri dosegla vroča afriška zračna masa in zajel nas bo že drugi letošnji vročinski val.

Vročina se bo stopnjevala do vključno četrtka

Dopoldne bodo padavine povsod ponehale, skupaj z njimi se bodo umaknili tudi oblaki. Popoldne bo tako v večjem delu Slovenije prevladovalo sončno vreme, le izjemoma se lahko nad hribi še razvije kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja, se bo že danes ogrelo malo nad 30 stopinj Celzija, drugod bodo temperature od 26 do 29 stopinj Celzija. 

Torek bomo začeli s svežim in po nekaterih nižinah meglenim jutrom. V alpskih dolinah ter na planotah Notranjske in Kočevskega bodo temperature ob sončnem vzhodu le okoli 10 stopinj Celzija. Sledil bo sončen in vroč dan. Sredi dneva se bo nad hribi sicer razvilo nekaj kopastih oblakov, a bodo popoldanske nevihte malo verjetne. Vročina bo najbolj pritiskala na Goriškem in v Vipavski dolini, kjer se bo ogrelo do 33 stopinj Celzija, drugod bo kakšna stopinja manj.

Še precej bolj se bomo potili v sredo in četrtek, ko bodo temperature marsikje presegle 35 stopinj Celzija, na vzhodu se bo lahko lokalno ogrelo celo do 38 stopinj Celzija in tudi ponoči bo marsikje nad 20 stopinj Celzija. Ker se bo nad nami zadrževala vroča in suha afriška zračna masa, bodo popoldanske nevihte do vključno četrtka malo verjetne. Možnost zanje se bo nekoliko povečala šele ob koncu tedna, ko se bo najbolj vroč zrak umaknil iznad naših krajev. Kljub temu bodo temperature po nižinah še vedno okoli 30 stopinj Celzija. 

Hkrati z višanjem temperature se bo stopnjevala vlaga v zraku, kar pomeni, da bomo vročino še toliko težje prenašali. Naše telo se namreč hladi tako, da izloča znoj. Če je v zraku veliko vlage, znoj ne izhlapeva ali pa izhlapeva počasneje, zato nam je še bolj vroče, kot bi pričakovali glede na temperaturo, ki jo kaže termometer.

Kdaj sploh govorimo o vročinskem valu?

Enotne definicije za vročinski val ni, za kar so krive različne podnebne značilnosti po svetu. Svetovna meteorološka organizacija vročinski val opredeljuje kot pojav, ko maksimalne temperature zraka vsaj pet dni zapored presegajo povprečno najvišjo dnevno temperaturo za pet stopinj Celzija.

Francoska meteorološka služba vročinski val opisuje kot daljše obdobje, v katerem najvišje dnevne temperature presegajo 30 stopinj Celzija. Danski meteorologi ga opredeljujejo kot obdobje treh ali več zaporednih dni, ko povprečna najvišja dnevna temperatura zraka na območju vsaj polovice države preseže 28 stopinj Celzija. Za Britance, ki so manj vajeni vročine, pa je dovolj že, če se temperature dvignejo za vsaj štiri stopinje Celzija nad dolgoletno povprečje.

Pri nas je v zadnjih štirih letih v uporabi definicija, ki temelji na povprečni temperaturi zraka. Ta mora vsaj tri dni zapored presegati mejno vrednost, ki je določena glede na podnebno območje. Za večji del Slovenije je prag za začetek vročinskega vala postavljen pri 24 stopinjah Celzija, za Gorenjsko, Notranjsko ter dvignjen svet Štajerske in Dolenjske je mejna temperatura 22, za Primorsko pa 25 stopinj Celzija.

Če so bili vročinski valovi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri nas prej izjema kot pravilo, saj je marsikatero leto minilo povsem brez njih, so v zadnjih 20 letih postali že naša vsakoletna stalnica. Zadnje leto brez vročinskega vala je bilo leto 1997, v doslej rekordno vročem poletju 2003 pa smo jih v prestolnici našteli kar osem.