Po dveh letih grozljivih razmer: 'Zmaga za naše bolnike'

"Prvi bolniki bodo terapije z novim obsevalnikom deležni predvidoma aprila, saj ga je treba prej še kalibrirati," pojasnjuje generalni direktor UKC Maribor prof. dr. Vojko Flis. Prostor za štiri nove obsevalnike, ki bodo znatno vplivali na kakovost zdravljenja onkoloških bolnikov v UKC Maribor, je že pripravljen, zagotavljajo.

Zadnji dve leti so se zastareli linearni pospeševalniki namreč nenehno kvarili, kar je oteževalo zdravljenje bolnikov. Z dosedanjima obsevalnikoma so imeli nenehno težave, saj sta se zaradi starosti pogosto kvarila, problem je bilo tudi zagotavljanje rezervnih delov. Običajno lahko traja tudi do pol leta, da se takšna naprava zažene in usposobi za delovanje, a v UKC Maribor so si zadali, da bodo naprave na bolnikih lahko uporabili že aprila, saj so se dogovorili, da bodo za to 'dihali in na tem delali sedem dni v tednu, če bo treba tudi 12 ur na dan,' opisuje v. d. predstojnice Oddelka za onkologijo Tamara Petrun.

Stanje na onkologiji je za razliko od jeseni 2024 izjemno optimistično: "Izjemno. Zato, ker se vsi zavedamo, kaj to prinese nam in tudi onkološkim bolnikom. Zelo hudo mi je, ko moram bolnikom zdaj reči, da se morajo zdraviti v Ljubljani. Zdaj tega ne bo več," pravi dr. Petrunova in dodaja: "To torej pomeni, da ne bo več voženj v Ljubljano. To pomeni, da bo še bolj kakovostno zdravljenje. In ne me narobe razumeti, čeprav je onkološko zdravljenje, bo še bolj prijazno zdravljenje."

Kot sicer poudarja, se bodo še vedno določeni raki zdravili v Ljubljani: "Ampak zdaj imamo možnost, da dejansko lahko ponudimo vse, kar obstaja. In to v Mariboru. To so res izjemni linearni pospeševalniki. Imamo tudi novi CT simulator. Na njem začnemo delati v ponedeljek, že od prej pa recimo imamo načrtovalni sistem Raise Station, ki tudi temelji na umetni inteligenci, ki je najboljši na svetu, tako da imamo celoten paket."

Strokovna direktorica UKC Maribor prof. dr. Nataša Marčun Varda to razume kot majhno zmago za naše bolnike, v seriji tega, kar upa, da se bo v naslednjih mesecih in letih kljub vsemu še dodatno izboljšalo: "Zdaj ne samo, da bomo lahko normalno delali, da nas ne bo vsak dan skrbelo, kdaj bomo morali ponovno ustaviti aparature in prerazporediti urnike. Ta naprava bo omogočala tudi vse oblike zdravljenja, ki jih do zdaj nismo imeli in smo bili prisiljeni te bolnike pošiljati v Ljubljano. Tako da smo res veseli." Še bolj vesela pa bo, ko bodo tudi kadrovsko dovolj okrepljeni, da bodo tega zmožni in ko se bo začela tudi dejavnost v negovalni bolnišnici. Stavba bo, a zdaj imamo pravzaprav ravno tako velik problem tudi s pridobivanjem kadra.

Kot zagotavlja, so ves ta čas delali v tej smeri, da bi pridobili kader. Objavili so številne razpise za negovalni kader. Vseh mest niso zapolnili, tako da si bodo prisiljeni v nekem vmesnem obdobju pomagati s kadrom drugih oddelkov. Za projekt onkologije so doslej zaposlili osem diplomiranih in osem srednjih medicinskih sester, kar je potencial, ocenjuje, za negovalno bolnišnico pa še ne. Nekaj od 50 postelj bodo zasedli bolniki iz hematologije, torej iz internega oddelka, kjer je kader zagotovljen. Tako jim še posebej manjka kader za ostale postelje in za paliativno dejavnost. Večji problem je zagotavljanje kadra za negovalno bolnišnico, opozarja.

"Ne da mi niso znali strokovno teh dejavnosti opravljati, ampak preprosto ni bilo možnosti. Tako da je to res en korak naprej. Z ekipo, ki jo trenutno imamo, smo sposobni zdraviti vse najpogostejše rake, ki se v Sloveniji pojavljajo. Zaenkrat bomo imeli veliko dela, da bomo res vse bolnike, ki gravitirajo na to področje s temi vrstami raka, uspeli res dobro obravnavati. To namreč ni samo onkološko zdravljenje. Zdaj imamo namreč vedno bolj bolniku prilagojeno zdravljenje, tako imenovano individualizirano zdravljenje, ker se pojavlja vedno več genetskih tarč za posamezne vrste raka in novih bioloških zdravil. Napredek je na teh področjih res blazen," izpostavlja Varda.

"To pomeni, da bomo lahko odslej delali še več in sprejeli večje število bolnikov. Vse bomo lahko delali hitreje. Dejansko ob istem številu kadra bomo lahko sprejeli še mnogo več bolnikov," sklene dr. Petrunova. In kako so sploh zmogli delo v pretresljivih razmerah, ki je trajalo več kot dve leti? "Zmogli smo zaradi naših bolnikov in zaradi vseh zaposlenih. Kadarkoli smo jih rabili, so nam bili na voljo. Veste, to lahko dosežeš, če imaš takšno ekipo. Tudi če so težave, jih lahko prebrodimo. Če imaš tako ekipo, drugače ne gre. Jaz, ko gledam nazaj, si sploh ne znam predstavljati, v kakšni težki situaciji smo bili res v težki. Zdaj pa bo," z optimizmom zre v prihodnost.