Po posvetu Sveta za nacionalno varnost: 'Potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti ni'

"Še bolj pomembno je, da vse informacije, ki jih imamo na razpolago, kažejo na to, da gre dejansko za nesrečno naključje pri obrambi ukrajinske strani pred raketnimi napadi ruske vojske," je pojasnil premier Robert Golob. "Če je včeraj izgledalo, da gre za dogodek, ki bi lahko pomembno vplival na razvoj in dinamiko ukrajinske vojne, se je danes na podlagi danih informacij na srečo izkazalo, da ta incident ne bo imel večjega vpliva na nadaljnji potek dogodkov," je pomiril. 

Poudaril je še, kar se je znova potrdilo, da je včasih bolje počakati in ne verjeti prvim informacijam. Te so namreč lahko preuranjene in so bolj špekulacije kot informacije. Tako se je tudi tokrat do jutra pokazalo, da pri raketi, ki je priletela na vzhod Poljske in terjala dve življenji, ni šlo za kakršen koli nameren napad.

Da je šlo za resda tragičen incident, ki pa ni bil nameren, temveč je bil posledica ruskega obstreljevanja ciljev v Ukrajini in ukrajinske obrambe pred temi napadi, je po posvetu potrdil tudi državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič.

Zatrdil je še, da tudi slovenski vojaki na misijah v tujini zaradi torkovega incidenta niso ogroženi, kar velja tudi za vojake v Latviji.

Na vprašanje, zakaj je torej za 30. november sklican sestanek SNAV o dogajanju v Ukrajini, je Benedejčič pojasnil, da bodo na tem sestanku obravnavali širši vidik varnosti zaradi ruske agresije proti Ukrajini.

Na neformalnem posvetu članov so bili poleg predsednika vlade, ki je predsednik SNAV, še direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ter ministri za obrambo, notranje zadeve, zunanje zadeve in infrastrukturo. 

Fajonova: Trenutno se zdi, da aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe ni več na mizi

Odzvalo se je tudi slovensko zunanje ministrstvo. "Pozorno spremljamo dogajanje v zvezi z incidentom na poljsko-ukrajinski meji, na katerega se bomo odzvali v sodelovanju z zaveznicami in partnerji. Izrekamo sožalje in solidarnost s Poljsko," so zapisali in dodali, da Slovenija prav tako znova obsoja brutalne ruske napade na ukrajinsko infrastrukturo.

"Torkova eksplozija na vzhodu Poljske blizu meje z Ukrajino je povzročila veliko zaskrbljenosti, a trenutno se zdi, da aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe, o kateri naj bi sprva razmišljala Poljska in ki bi sprožila posvetovanja članic Nata, ni več na mizi," je danes v državnem zboru povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Ministrica je poudarila, da gre za "zelo resno" zadevo, ki je povzročila "veliko zaskrbljenost" in obilico pogovorov, med drugim v okviru zveze Nato in EU kot tudi v Sloveniji. "Izrazili smo solidarnost in sožalje najbližjim. Veliko je bilo pogovorov na najvišji ravni, tudi sama sem od sinoči stalno v stiku tako z našimi predstavništvi v Bruslju, na Severnoatlantskem zavezništvu in v evropski zunanji diplomaciji kot tudi z vsemi pristojnimi organi znotraj Slovenije," je dejala.

Preiskava incidenta sicer še poteka, prav zdaj se v Bruslju na to temo tudi sestajajo veleposlaniki zveze Nato v Bruslju, a vendarle se po besedah Fajonove zdaj že zdi, da morebitna aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe s strani Poljske, ki se je še zjutraj omenjala kot možnost, ni več na mizi. Omenjeni člen sicer določa, da se bodo pogodbenice med seboj posvetovale, kadar koli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.

Ministrica je poslancem še pojasnila, da je bila raketa po neuradnih informacijah izstreljena v okviru torkovega silovitega raketiranja, ki je povzročilo izdatno škodo na ukrajinski infrastrukturi in po katerem je brez elektrike ostalo sedem milijonov Ukrajincev. Za zdaj poljska stran nima potrditve, od kod je raketa priletela, je še povedala.

Odzivi političnih strank in predsednika republike

Za odzive smo prosili tudi parlamentarne stranke. Največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda izjave ni želela podati. "Mislimo, da je to stvar vlade," so dejali. 

Prvak SDS Janez Janša je zapisal, da je stvar zelo zaskrbljujoča. "Ruski režim ne cilja le na ukrajinske civiliste, ampak tudi na civiliste na Poljskem. Zločin v celoti obsojamo in poljskim prijateljem stojimo ob strani," je sporočil in družinam žrtev izrekel sožalje. 

"Predvsem ocenjujemo, da je treba ohraniti trezno glavo in napore vložiti v to, da se razišče okoliščine tragične nesreče," je dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec in dodal, da je to še eno svarilo, da je treba čim prej prenehati z uporabo orožja in vključene posesti za pogajalsko mizo, da se sklene premirje. 

"V času izjemnih napetosti, je ključno, da ohranimo trezne glave. Poenostavljeni zaključki in prehitre reakcije bi lahko dodatno eskalirale zapleteno situacijo. Po doslej zbranih informacijah ni šlo za neposreden napad RF na Poljsko. Je pa dejstvo, da so žrtve posledice ruske agresije na Ukrajino," je medtem zapisal prvak NSi Matej Tonin, ki je dodal, da se je ponovno pokazalo, da "je NATO in z njim povezana kolektivna obramba ključni varnosti mehanizem, ki preprečuje širitev konflikta na vzhod Evrope".

"Kot Evropejci se moramo vprašati, ali smo res storili vse za ustavitev financiranja Putinovega vojaškega stroja in s tem čimprejšnje končanje vojne. Krepitev lastne varnosti bomo vsekakor morali postaviti v vrh naših prihodnjih prioritet," je še dodal. 

"Socialni demokrati izrekamo iskreno sožalje in solidarnost s Poljsko ob sinočnji eksploziji na vzhodu Poljske blizu meje z Ukrajino. Narediti moramo vse za mir, zato ob vsaki priložnosti ostro obsojamo rusko agresijo nad Ukrajino in pozivamo k ustavitvi spopadov," so zapisali v SD in izpostavili, da predsednica njihove stranke, ministrica Fajon, dogajanje pozorno spremlja. 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je zjutraj po telefonu pogovarjal s predsednikom Republike Poljske Andrzejem Dudo o incidentu, ki se je včeraj zgodil na Poljskem ob ukrajinski meji in je terjal dve življenji. Dudi je izrazil sožalje ter solidarnost. Poleg tega je poljskemu predsedniku zagotovil podporo v enotnem odzivu na sleherno varnostno grožnjo. Poudaril je pomen premišljenega ravnanja Poljske in odziva zveze NATO. "Predsednika Pahor in Duda bosta tudi v prihodnje v tesnem stiku," je še zapisal Pahor.

Bela hiša in zavezniki so se odzvali previdno

Eksplozija na Poljskem je vzbudila skrbi, da to pomeni vstop zveze Nato, katere članica je Poljska, v vojno, ki jo Rusija vodi proti Ukrajini. Vendar so se Bela hiša in zavezniki odzvali previdno, napetosti pa je skušal umiriti tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je dejal, da ni nedvoumnih dokazov o tem, od kod je priletela raketa. Ta naj bi bila sicer ruske izdelave.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem za dogodek ponoči obtožil Rusijo in napad označil za udarec v obraz skupini G20, katere voditelji se sestajajo na vrhu na indonezijskem Baliju. Rusko obrambno ministrstvo je krivdo po drugi strani kategorično zanikalo in vse obtožbe zavrnilo kot provokacije.

Zaradi eskalacije so se ob robu vrha G20 ponoči sestali voditelji držav G7 in nekaterih držav zveze Nato. Po sestanku je ameriški predsednik Joe Biden ocenil, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je padla na vzhod Poljske, izstreljena iz Rusije. Glede na nekatere navedbe ameriških predstavnikov bi lahko šlo za raketo ukrajinske protiraketne obrambe.

O nadaljnjih korakih naj bi se zahodne zaveznice odločile, ko bodo znane ugotovitve preiskave. Na izrednem zasedanju se bodo medtem danes ob 10. uri v Bruslju sešli stalni predstavniki pri zvezi Nato.