Po izplačani božičnici od delavca zahteval, naj mu znesek vrne v gotovini

Potem ko se je v četrtek iztekel rok za izplačilo zimskega regresa oz. obvezne božičnice, to je nove pravice, ki mora bili zaposlenim izplačana v višini polovice minimalne plače v denarju, letos je to 638,86 evra, se na Delavsko svetovalnico že obračajo številni delavci, veliko vprašanj pričakujejo tudi v prihodnjih dneh.

Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da gre pri zgodbah, s katerimi se srečujejo, za že videne prakse oz. scenarije.

Nanje se je denimo obrnil delavec, ki mu je delodajalec nakazal zimski regres, zdaj pa zahteva, da mu ta denar vrne v gotovini. "To se že leta dogaja pri poletnem regresu. Delodajalec si na ta način očisti roke in reče, da je to izplačal, potem pa naroči delavcem, da naj ta denar vrnejo," je opozoril Lukić.

Vse zaposlene v primerih tovrstnih zahtev delodajalcev poziva, naj se nemudoma, preden vrnejo znesek, obrnejo na svetovalnico.

Prav tako so po pričakovanjih zaznali primer, ko je delodajalec z zimskim regresom, ki je neobdavčen in neoprispevčen, v resnici izplačal nadure.

Tudi delavcem, ki se soočajo s takimi praksami, v svetovalnici svetujejo, naj jih kontaktirajo, da se da delodajalcem jasen signal, "da vemo, kaj delajo". "Zimski regres ni pralnica denarja," je bil oster Lukić.

V nadaljevanju je izpostavil primer večjega čistilnega servisa, med drugim izvajalca storitev za več javnih naročnikov, ki ima več 100.000 evrov mesečnih prihodkov s tega naslova, pa je delavcem sporočil, da jim bo izplačal zgolj 60 odstotkov zimskega regresa.

Zamik izplačila v celoti ali v delu je sicer podjetjem dovoljen le v primeru nelikvidnosti in za leto 2025 še v primeru, da čez leto oz. do konca marca 2026 ne bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.

"Nelikvidnost je lahko zelo spolzka beseda in pričakujemo, da jo bodo delovni inšpektorji zelo natančno preučili," je dejal Lukić in dodal, da tovrstne zlorabe pri letnem regresu niso bile redke.

V primerih neizplačila ali zgolj delnega izplačila zimskega regresa bi bilo dobro, da delavci zahtevajo pisno pojasnilo za tako odločitev, so prepričani v svetovalnici. To je treba nato po njihovih besedah preučiti, da se ugotovi, ali so razlogi res utemeljeni. Vsebinsko obravnavo pričakujejo tudi od inšpektorjev. Nelikvidnost sicer opredeljuje insolvenčni zakon.

Se pa na svetovalnico obračajo tudi delavci, ki so v bolniškem staležu, eden od njih denimo zimskega regresa ni dobil, četudi bi ga moral. Nova pravica je namreč pridobljena s sklenitvijo delovnega razmerja in pripada tudi tistim na bolniški.

Prav tako so med vprašanji, naslovljenimi na svetovalnico, tista, ki se nanašajo na izplačilo sorazmernega dela regresa.

Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci, ki so bili letos zaposleni pri kateremkoli delodajalcu. Če so bili zaposleni pri večih, so upravičeni do sorazmernega dela regresa pri vsakem od njih, če so bili zaposleni samo nekaj mesecev, so upravičeni do teh nekaj mesecev. Sorazmernost velja tudi za pogodbe za skrajšani delovni čas, z izjemo, ko gre za delo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju in starševskem dopustu, ti so upravičeni do zimskega regresa v celoti, je nanizala Laura Orel iz Delavske svetovalnice.

Na vprašanje STA, kako lahko do sorazmernega dela pridejo tuji delavci, ki jih ni več v Sloveniji, ali denimo tisti, ki so se medtem preselili v tujino, pa je odgovorila, da jih je delodajalec dolžan nekako poiskati, da pa se res lahko zgodi, da nima več njihovega naslova ali da denimo nimajo več bančnih računov v Sloveniji, kar lahko vodi v zaplete. "V zvezi s tem bi bilo treba najti rešitev, zakonodajalec bi jo moral predvideti," je ocenila.

V Delavski svetovalnici obljubljajo, da se bodo v primeru kakršnihkoli sumov nepravilnosti skupaj s prizadetimi, ki bodo pri njih poiskali pomoč, obrnili na nadzorne institucije oz. Inšpektorat RS za delo, pri tem pa spremljali njegovo delo. Pričakujejo, da bo ustrezno ukrepal in v primeru kršitev izdal globe.