Prvi predsednik države Milan Kučan je edini, ki je imel kot bivši predsednik pisarno in druge pravice kar pet let. Pripadale so tudi Janezu Drnovšku, bolezen pa mu je vzela življenje le dva meseca po tem, ko je zapustil položaj. Petletne pravice bi pripadale še Danilu Türku, a so decembra 2012, ob koncu njegovega mandata, v državnem zboru zakon spremenili. Varčevanje je bil osrednji razlog takratne koalicije pod vodstvom Janeza Janše, ki pa opozicije ni prepričal.
"Ne želim si, da bi po enem letu videl predsednika Danila Türka ali pa kateregakoli predsednika na zavodu za zaposlovanje, sram bi me bilo, sram bi me bilo kot državljana," je leta 2012 izjavil Roman Jakič, a zakon je bil sprejet in tako so Türku ter naslednikom pravice omejili na eno leto. "To, kar delate danes, ne delate zaradi varčevanja, ampak zaradi Milana Kučana in to je dejstvo," je bila leta 2012 prepričana Alenka Bratušek. S pomočjo Nove Slovenije je bil sprejet tudi predlog opozicije, ki je prvemu predsedniku zagotovil, da kot edini še vedno prejema dodatek k pokojnini. Matjaž Han je pri tem opozoril, da če oni sami ne bodo spoštovali institucij države, jih tudi drugi ne bodo.
Razprava od takrat ni potihnila. Dolgoletna šefinja državnega protokola Ksenija Benedetti je sporočila, da se ji zdi omejitev na eno leto primerna, nekateri pa menijo, da bi morala država bivšim predsednikom zagotoviti prevoz ali financirati vsaj poti v tujino, kadar predstavljajo Slovenijo. Da bi bil razmislek o ponovnem podaljšanju pravic smiseln meni tudi filozof Boris Vezjak. "Mislim, da bi nekdo, ki je bil na poziciji prvega državnika 10 let v zreli demokraciji ter imel zelo veliko modrosti in izkušenj, lahko pomagal politikom v državi. Še zlasti aktualnemu predsedniku republike," pove.
Nujna pa bi bila jasna definicija dela in odgovornosti bivšega predsednika, dodaja dolgoletni kritik Boruta Pahorja, ki negativno ocenjuje tudi njegovo zadnje leto. Kot pravi, je ta iskal drugačne zaposlitve, denimo v podkastu, v delovanju v okviru Nove univerze ter kot predavatelj. "Položaj nekdanjega predsednika res ne sme biti namenjen iskanju poslovne priložnosti zase tako ali drugače," je prepričan Vezjak.
Pahor naj bi svoj politični kapital v prihodnje usmerjal v ustanovljeni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. In koliko je državo stal v enem letu? Ob nadomestilu plače je imel za stroške na voljo še 20.000 evrov neto.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.