Slovenija

Po mesecu dni s Koroškega odpeljali skoraj 2000 ton nevarnega mulja

Prevalje, 12. 01. 2024 12.39 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Prek javnega naročila izbrani izvajalec je s Koroškega na remediacijo v Avstrijo odpeljal zadnjo količino naplavljenega nevarnega mulja po obstoječi pogodbi, ki je predvidela odvoz 1700 ton mulja. Z aneksom, ki je v pripravi, bodo odpeljali še dodatnih 250 ton nevarnega mulja, so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Odvoz v ujmi naplavljenega mulja, ki je glede na vsebnosti težkih kovin opredeljen kot nevaren odpadek, je z območja prevaljske občine stekel pred skoraj natanko mesecem dni, 11. decembra.

Mulj na remediacijo, pri kateri ga očistijo težkih kovin, prek javnega naročila odvaža izbrano podjetje Saubermacher Slovenija. Remediacija poteka v predelovalnem centru podjetja Saubermacher SDAG v Lannachu pri Gradcu v Avstriji.

Obstoječa pogodba je predvidela odvoz 1700 ton mulja, ki je bil večinoma naplavljen na območju pri Gostišču Krivograd na Prevaljah in pri Kriket klubu v Mežici. Za ta odvoz je država predvidela plačilo do 500.000 evrov, večino pa so sicer v Avstrijo odpeljali že pred božično-novoletnimi prazniki.

Odvoz mulja
Odvoz mulja FOTO: 24UR

Nekaj naplavljenega mulja, ki ni opredeljen kot nevarni odpadek in se lahko uporablja v gradbene namene, so ali še bodo vključili v gradbene projekte v posameznih občinah.

Glede odvoza preostalega nenevarnega mulja pa so na ministrstvu napovedali, da bodo tako kot za nevarni mulj izvedli javno naročilo in se na podlagi rezultatov odločili o najboljšem ponudniku.

V preteklih mesecih se je sicer kot možnost za odlaganje dela nenevarnega mulja omenjalo odlagališče preostanka komunalnih odpadkov Zmes na območju prevaljske občine, ki ga upravlja Kocerod.

V poplavah v začetku avgusta lani je na območju Mežiške in Dravske doline zaradi poplavnega delovanja Meže in Drave naplavilo večje količine mulja. Koroške občine so po poplavah organizirale začasno deponiranje naplavljenega mulja na nekaterih krajih znotraj občin, vse od takrat pa pričakujejo, da se mulj čim prej odpelje na za to primerne kraje.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Potouceni kramoh
12. 01. 2024 15.08
+2
Koroška, sploh Mežiška valley je raj za bio in eko kmetovalce.
Mamuth
12. 01. 2024 14.53
+3
In koliko ton kontaminiranega mulja pa je Meža odnesla s sabo?? Tega pa se nobeden ne vpraša?, Svinčene ribe plavajo do Beograda in še dalje....
mercedesw201fan
12. 01. 2024 14.42
-2
to so bedarije...kontaminiran mulj...naj naredijo vzorce tal v mestnih središčih po sloveniji....kdo preverja vzorčenje.....mulj bi porabili za izravnave terena kjer je to potrebno...to je nepotrebno trošenje davkolačevalskega denarja...ampak saj vsi vemo s čigavim k... se po koprivah mlati...
Rožice so zacvetele
12. 01. 2024 14.07
Laično razmišljanje, po 5 mesecij je szrup odšel glonlje b zemljo, uporaben mulj pa smo šenkali Abstrijvem, oz., smo jim še plačali, oni ga nodo zmešali z zemljo in prodali v vrečah in še drugič zaslužili.
Slovenc0202
12. 01. 2024 13.58
+5
Hahaha saj to je možno samo v Sloveniji, tisti svinc in vse kar je bilo je ze davno izpralo v zemljo….po tem takem bi morali vso zemljo odstraniti saj je voda bila povsod ne samo na teh kupih zemlje….
ap100
12. 01. 2024 13.51
+3
spet bogati služijo z revnimi
MartinezM
12. 01. 2024 13.45
+3
Saj bo nazaj v Slovenijo priteklo...
Delavec_Slo
12. 01. 2024 13.37
+6
Avstrijci bodo pa malo presejali, nasuli pod cesto in to je to, mi butli pa drago plačali, kot smeti, ki jih pobirajo po slo, pol jih pa vozijo na sežig malo čez mejo v AT, od tam pa veter piha nazaj v slovenijo
Wolfman
12. 01. 2024 13.31
+3
Zakaj pa so čakali toliko časa!
Majzelj
12. 01. 2024 13.20
+4
Tehnologijo čiščenja kontaminirane zemlje je pred leti razvijala biotehniška fakulteta in škoda, da ne podpremo takih zadev, ki bodo vedno bolj uporabne ne samo po ujmah temveč za vsa v preteklosti in sedanjosti kotaminirana zemljišča.