Tožba pravosodnega ministrstva ni toliko uperjena v zaščito pravic potrošnikov glede stroškov in cen. Banke imajo še vedno pravico, da medsebojno tekmujejo in strankam ponujajo nižje obresti za kreditne kartice. Problem je v tem, da na izbiro vse bolj ostajata le Visa in Mastercard. Slednji nimata nobene želje, da bi vzpodbujali inovacije.
Pravosodno ministrstvo kot primer navaja, da bi lahko Visa in Mastercard uvedli tako imenovane pametne kartice, na katerih bi lahko bili tudi zdravstveni in drugi podatki imetnika, vendar zato nimata nobenega poslovnega interesa, ker jima ni potrebno tekmovati za trg, po drugi strani pa ovirata konkurenco drugih kreditnih kartic. Pravice potrošnikov zaradi tega niso ogrožene, toliko kot so zaradi neverjetne prakse, ki popolnoma zanemarja pravico do varovanja osebnih podatkov. Banke, zavarovalnice in izdajatelji kreditnih kartic si lahko brez skrbi med seboj delijo podatke o strankah, ki so nato izpostavljene ''bombardiranju'' vsiljivih reklamnih sporočil po telefonu, internetu in po pošti.
Visa in Mastercard zatrjujeta, podpbno kot Microsoft, da nista naredili nič kar bi kršilo protimonopolne zakone ali oviralo konkurenco. Pravosodno ministrstvo meni drugače, prav tako pa tudi Američani, ki ob tem primeru ugotavljajo, da sta resnično učinkoviti in povsod sprejeti le kartici Visa in Mastercard.
