Na požarišču stabilno, na preži ostaja še dobrih 100 gasilcev

Veter bo spreminjal smeri. Nekateri vetrovi bodo v prid gasilcem, drugi ne. V času, ko bo padal dež, bo s hitrostjo približno 50–60 km/h pihal severnik, je povedal vodja izmene Sebastjan Kozar. "Pripravljeni moramo biti na vse," je poudaril.

Nekaj manjših, a zelo razdrobljenih žarišč je v ponedeljek ves dan izzivalo gasilce. Na terenu jih je bilo najprej 240, nato pa 325, imeli so tudi pomoč obeh helikopterjev Slovenske vojske ter letala Pilatus. Občasno je pomagal tudi italijanski helikopter, ki je gasil na obmejnem območju. Sta pa tudi naša helikopterja vodo odmetavala na italijanskem ozemlju, so pojasnili v omenjenem štabu.

Gasilci so teren lahko ves čas nadzirali tudi s pomočjo drugega policijskega helikopterja s termokamero, pa tudi ob pomoči vojaškega brezpilotnega letalnika slovenske izdelave. 

Vse tuje zračne sile pa so bile odpoklicane. "Do zdaj so letalniki SV na požarišča odvrgli 2,1 milijona litrov vode, leteli pa so 225 ur," so sporočili iz Slovenske vojske.

Intervencijski štab zelo pozorno spremlja tudi dogajanje na italijanski strani, saj ob južnem vetru obstaja nevarnost, da bi se ogenj razširil tudi k nam. Gasilce skrbi morebitna širitev požara predvsem na težko dostopnem terenu na Kremenjaku in proti Novi vasi. Velika pozornost pa je še naprej usmerjena tudi na severno pobočje Trstelja in okolice.  Dan je sicer potekal mirneje, številni krajani se vračajo v svoj vsakdan. 

V največjem požaru v zgodovini Slovenije je v osmih dneh pogorelo skoraj 4000 hektarjev površin, od tega preko 90 odstotkov v občini Miren-Kostanjevica. Po besedah župana Mauricija Humarja to predstavlja okrog 40 odstotkov občinskega ozemlja.

Popoldansko stanje

Obrambni minister Marjan Šarec je na popoldanski novinarski konferenci izpostavil, da je situacija na požarišču danes mirnejša. "Slika je popolnoma drugačna od preteklih dni, a gasilci še ne morejo domov, saj bi lahko znova vzplamtelo," je dejal. Kot je poudaril, je namreč še vedno aktivnih več žarišč, teren pa pregledujejo tudi s termovizijsko kamero. "Zadeva še ni zaključena, je pa pod kontrolo," je dodal.

Vodja zračnih sil pri gašenju Andrej Rogelja je povedal, da je največ žarišč na pobočju Trstelj–Cerje. "Tam se predvideva, da je debela humusna masa, zaradi česar je posledično tudi veliko  podtalnih požarov." S tem namenom so aktivirali še letalo Pilatus, ki bo pomagalo na terenu. Kmalu pa bo poletel tudi brezpilotnik slovenske Policije, ki bo omogočal tudi videonadzor s termokamero in nadzor najbolj rizičnega dela požarišča.

"Intervencije še ni konec, ampak ocenili smo, da je v preteklih dneh na terenu delovalo okoli 10.000 gasilcev s celotne Slovenije (seštevek vseh ekip – nekateri gasilci so se vračali) in okoli 1250 pripadnikov ostalih enot," je povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač. Podpolkovnica Nina Raduha je medtem podrobneje navedla številke Slovenske vojske v času gašenja požara.

'Dirke še ni konec, etapna zmaga pa je tukaj'

Poveljnik lokalnega prostovoljnega gasilskega društva PGD Miren-Kostanjevica Klavdijo Spačal se je vsem posameznikom, ki so sodelovali v intervenciji na Krasu, zahvalil, medtem pa je podpoveljnik Erik Spačal dejal, da je bilo gašenje požara na Krasu zanje še toliko težje. "Branili smo svoje vasi, včasih pa nismo niti vedeli, kaj se dogaja pri naših hišah," je dejal.

Spregovorila pa sta tudi župana občin na območju požara. Župan občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon je povedal, da so krajani danes veliko bolj mirni. "Znova so začeli normalno živeti in hoditi v službo. Veseli smo bili, da je bil del štaba preseljen v Bukovico, kar je ljudi tudi dodatno pomirilo," je dejal ter dodal, da vsi upajo in čakajo na napovedani dež. Nekateri pa medtem že pripravljajo načrte, "kako naš Kras vrniti v prvotno stanje". 

Župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar je prav tako izpostavil mirnejše ozračje. "Požarišča so pod kontrolo. Gasilci hitro odreagirajo, tudi ko se kaj pokadi. Življenje se danes vrača. Upam, da se bo vse čim prej vrnilo v normalo. Dirke še ni konec, etapna zmaga pa je tukaj," je povedal.

"Zelo pomembno je tudi sodelovanje in izmenjava informaciji s t. i. gozdno policijo na italijanski strani, ki tam vodi intervencijo," so dodali pri civilni zaščiti. 

Sekači zaključili z delom, čas je za odvoz lesa

"Prostovoljne sekače smo danes odpovedali. Popisujemo, kaj je bilo narejeno, saj bo potrebno stopiti do lastnikov. Tudi v intervencijskem smislu je treba te poseke čim prej odstraniti. To bo izvedla družbe SiDG," je dejal vodja območne enote Sežana Zavoda za gozdove Boštjan Košiček. Predvidoma v torek naj bi pričeli z odvozom, in sicer na lokacijo pri Cerju. Tam bo stal drobilni stroj, je povedal.

Ob tem je poudaril, da se njihove naloge zdaj šele dobro začenjajo, saj bodo "več let imeli opravka s tem požariščem". "Najprej moramo izvesti poročilo o požaru. Glede na satelitske je zagorelo okoli 3500 hektarjev. Štab civilne zaščite smo zaprosili za aerosnemanje, na osnovi katerega bi naredili poročilo," je še dejal in dodal, da upajo, da bo do konca tedna znano, koliko lesa je zgorelo.

Ljudem sicer v civilni zaščiti znova namenjajo opozorilo: "Ne prihajajte na ta del Krasa na izlete in ogled požarišča." Na terenu so namreč še vedno gasilci, gozdni delavci, vojaki, nevarnost pa predstavljajo tudi ožgana drevesa ter še vedno neeksplodirana ubojna sredstva iz 1. svetovne vojne.

Ob tem na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da je na Primorskem še vedno razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod po Sloveniji. Tleča tla bi lahko sicer dokončno pogasile morebitne torkove padavine.

Mogočna nedeljska zasedba

V nedeljo je okoli 1500 gasilcem v boju s plameni pomagala tudi izdatna pomoč iz zraka. Sodelovale so zračne enote iz Slovenije, Srbije, Madžarske, Italije, Slovaške in Avstrije, popoldne pa sta prelet izvedli tudi letali Spartan iz Romunije. Zračne enote so tako izvedle prek 150 ur naletov, sicer pa je bilo še največ težav na severnem delu požarišča, v smeri Vipavske doline. V intervenciji pa je v nedeljo sodelovalo še okoli 260 gozdnih delavcev oz. sekačev, 144 pripadnikov Slovenske vojske ter pripadniki civilne zaščite, Policije, nujne medicinske pomoči, Rdečega križa, Darsa in drugih služb.

Ker so na Zavodu za gozdove Slovenije zaradi postopnega umirjanja razmer ocenili, da pomoč prostovoljcev sekačev v naslednjih dneh ne bo več potrebna, ukinjajo zbirno mesto pri osnovni šoli v Komnu. Kot so sporočili, bo koordinacija nujnih gozdarskih del odslej potekala v centralnem štabu v Kostanjevici na Krasu. "Priložnosti za prostovoljsko delo bodo po umiritvi razmer in izdelavi sanacijskega načrta, predvsem pri obnovi gozdov," so še sporočili.