"To so bila najtemnejša obdobja mojega življenja, depresije. Nisem našel izhoda, nisem videl poti, tudi šola mi ni šla," se obdobja izpred šestih let spominja danes 23-letni Kristijan Tramte. Večkrat si je skušal vzeti življenje in stiska, ki je ni zmogel ali znal zaupati nikomur, se je le še poglabljala. Bila je 6. ura zjutraj na 11. marec 2019, ko je skočil pod vlak.
Trk je preživel in ko je vlak zapeljal nazaj, je zagledal svoje poškodbe. "Ves čas sem bil pri zavesti. Najprej je prišel strojevodja, kakšnih 10 minut kasneje še reševalci in zdravnica," pripoveduje Kristijan.
Najprej so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa s helikopterjem v ljubljanski klinični center, kjer so mu amputirali desno roko in nogo ter levo dlan. Sprva je bil razočaran, da mu je spet spodletelo, hkrati pa mu je odleglo, ko so mu zdravniki povedali o protezah, s katerimi bo lahko znova hodil. "Od takrat naprej sem videl, kaj vse se lahko da," pove.
Rehabilitacija - predvsem duševna - je bila sicer dolga, s pomočjo številnih terapij pa je spoznal, da mu je očitno dano živeti. Svojo drugo priložnost dojema kot klic, da vedno obstaja rešitev, pa tudi kot nalogo, da o tem ozavešča, svetuje: "Da tudi generacije in bodoče generacije to vidijo, da so tudi oni pripravljeni govoriti o tem, da to ni nek tabu, da je včasih dobro poiskati pomoč. Prosil bi le to, da jih ljudje samo poslušajo in ne kritizirajo ter da skupaj najdejo pot."
Kristijan je danes tekač, ki navdihuje. V ta šport je sicer pred štirimi leti zašel povsem po naključju. "Kolega je doživel epileptični napad, dal sem ga v pravilni položaj in stekel 200, 300 metrov po pomoč. Takrat nisem razmišljal, kako bom tekel in ali bo proteza zdržala," se spominja.
Danes trenira pod okriljem izkušenega maratonca in tekaškega trenerja Romana Kejžarja. Za njim je že kar nekaj tekmovanj, prihodnji teden ga denimo čaka državno prvenstvo, oktobra bi rad izboljšal čas na ljubljanskem maratonu.
Dolgoročni cilj pa: "Uvrstitev na paraolimpijske igre!" Za to bi sicer potreboval profesionalno tekaško protezo, s katero bi bil hitrejši, a ta stane dobrih 13 tisočakov. Denar zanjo zbira preko Društva Sonce, zastopnik pa je znani parašportnik Darko Đurić.
