Po najtoplejšem poletju še topli jesen in zima?

Vse kaže, da je letošnje poletje najtoplejše v zgodovini meritev pri nas. Do zdaj je rekord držalo poletje leta 2024. Razlika je očitna že pri številu dni z najvišjimi temperaturami.

"Leta 2024 sta bila v Ljubljani dva taka dneva s temperaturo nad 35 stopinj, letos jih je bilo že 14, 15," pojasnjuje hišni prognostik Patrick Miklavčič.

Tako visoke temperature so se pojavljale tudi drugod po Sloveniji. "Na primer v Kopru smo presegli 40 stopinj Celzija, tudi v Dolenju pri Ajdovščini 40 stopinj Celzija," dodaja.

Marsikatera merilna postaja je letos prvič zabeležila več kot 35 stopinj Celzija, padli pa so tudi številni drugi temperaturni rekordi.

"Torej od najvišje najnižje izmerjene temperature do najvišje povprečne dnevne temperature in najvišjih posameznih temperatur," našteva Miklavčič.

Letošnje poletje si bomo gotovo zapomnili po neštetih dneh, ko so temperature krepko presegale 30 stopinj Celzija. Vendar ga ni zaznamovala le vročina. Spremljali so ga tudi požari, nevihte in huda suša.

Ta je močno prizadela kmetijske površine. Kmet Franci Omahen je že 11. avgusta opozarjal na posledice pomanjkanja vode pri koruzi. "Na nobeni koruzi skoraj ni storža, še kjer pa je, vidite, da so posamezna zrna," je opisal razmere.

Suša je prizadela tudi gozdove. Na območjih, kjer je plast zemlje tanka, drevesa nimajo dostopa do večjih zalog vode. "Ker je tanka plast zemlje, tudi drevesa ne morejo veliko vode črpati iz zemlje in se sušijo," je 10. avgusta opozoril naravovarstveni nadzornik Krajinskega parka Kolpa Štefanič.

Posledice so bile vidne tudi na rekah in jezerih. "Po strugah slovenskih rek se ta čas pretaka le od 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer pretakalo v začetku avgusta," je 11. avgusta pojasnil hidrolog Arsa Janez Polajnar.

Rekordnih temperatur niso beležili le pri nas. Že junija so izjemno visoke temperature izmerili v številnih evropskih državah, med drugim v Nemčiji, Španiji, Franciji in na Madžarskem.

Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije so v francoskem Pulluauu izmerili 43,8 stopinje Celzija, v španskem Bilbau 42,7 stopinje, v nemškem Coschnu 41,7 stopinje in v Budimpešti 40,7 stopinje Celzija.

Na Dunaju so izmerili 40 stopinj, v Baslu 39, na Danskem 37, v Veliki Britaniji pa 37,3 stopinje Celzija.

V Evropi so letos zabeležili tudi več kot 35.000 smrtnih žrtev več kot v običajnem poletju.

Vročina pa s koncem avgusta še zdaleč ne popušča. V nedeljo ob 14.30 je termometer v prestolnici kazal 27 stopinj Celzija. Najtopleje je bilo takrat v Novi Gorici in Kopru, kjer so izmerili 33 stopinj. V sredo prihaja nekoliko hladnejši zrak, vendar ohladitev ne bo trajala dolgo.

"V sredo se bo sicer ohladilo za nekaj stopinj, ampak bomo že kar hitro v drugi polovici tedna šli nazaj proti 30 stopinjam. Verjetno pa bi se lahko sredi septembra temperature končno nekoliko znižale," napoveduje Miklavčič.

Nadpovprečno topli naj bi bili tudi letošnja jesen in zima. Prihodnje poletje pa bo po trenutnih napovedih najverjetneje še bolj vroče, več naj bi bilo tudi ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše in poplave.