'Če se bo razvedelo, da se tukaj sprehajajo zveri, lahko pozabite na turizem'

Protesta, ki so ga s pomočjo občine organizirali tamkajšnji kmetje, se je udeležilo več kot 50 ljudi. Med njimi kmetje, ki jih skrbi za lastno varnost in varnost svoje živine, ter starši, ki jih skrbi za varnost otrok. 

"Strah je vedno večji, otrok ne upamo puščati same na lastnem dvorišču. Ogroženi pa nismo le mi in naša pašna živinoreja, ki je tudi naš vir dohodka, ampak mimoidoči kolesarji in turisti", je dejala kmetovalka in prebivalka naselja Zgornje Laze Alenka Pogačar. 

Domačinka Lara Tišler je trenutno situacijo z volkovi označila za katastrofalno. "En mesec nazaj se je zvečer pri nas na dvorišču sprehajal in tulil volk. Enostavno ne upamo več ven, ne upamo sprehajati psov in tudi s svojimi otroci ne upamo biti več zunaj," je pojasnila. 

Podpredsednica agrarne skupnosti Stara Fužina-Studor Mojca Žmitek je pojasnila, da ji je pred leti volk za hlevom pokončal telico. "Tudi danes je ta strah konstantno prisoten in iz dneva v dan večji. Otrok res ne upam puščati samih, konstantno jih vozim oziroma spremljam v šolo, ko začne padati mrak, pa morajo takoj nazaj v hišo," je dejala. Kot pravi, so se na državo že večkrat obrnili, a jim ta samo očita, da so slabi gospodarji in da niso nič naredili za varovanje. Država namreč vidi rešitev v tem, da se pred volkovi kmetje zavarujejo z mrežami in visokimi ogradami, a žal povsod to ni izvedljivo, saj je precejšnji del pašnikov v visokogorju, ograditi pa ni možno niti celotnega podeželja. Kmetje pa so enotni, da je rešitve treba poiskati drugje. Nujno je treba skrajšati tudi čas obravnav in izplačil denarnih odškodnin zaradi nastale škode in urediti sofinanciranje nadstandardne zaščite živali. Je pa današnji protest spet dokaz, da bodo protesti le še pridobivali množičnost, če država ne bo začela ukrepati.

Župan: Ni odveč, da je naše občane strah iti v naravo in puščati svoje otroke 

Razširjenost volka na biosfernem območju Julijske Alpe je postal velik problem, predvsem ker se je preveč približal ljudem. Na to se že dalj časa opozarja vse pristojne, ker pa se zadeve urejajo prepočasi oziroma se breme prelaga le na kmete, je očitno čas za protest. "Naša zahteva je popolnoma jasna. Od pristojnih državnih organov in Ministrstva za naravne vire in prostor zahtevamo, da začnejo takoj ukrepati glede velike zveri na Gorenjskem in s tem v prvi vrsti zaščitijo naše občane in občanke pred napadi volka", je dejal župan Občine Gorje Peter Torkar.  

Nedeljski dogodek v vasi Rečica pri Bledu je po njegovih besedah pokazal, da volk ne izbira več terena, in da se je približal vasem. To sicer zaznavajo že dlje časa, a tako hudega pokola, kakršen je bil nedeljski, še ni bilo, je opozoril. Volk je v nedeljo pokončal sedem ovc in jagnjet v zaščiteni ogradi na pašniku, ki je le nekaj deset metrov oddaljen od lastnikove hiše. "To je 350 metrov stran od Blejskega jezera in lahko rečemo, da ni odveč, da je naše občane in prebivalce sosednjih občin strah iti v naravo in puščati svoje otroke, da se igrajo na domačem dvorišču," je še poudaril župan.

Kot je pojasnil, je današnji protest, na katerem so pokazali tudi kadavre nekaterih v nedeljo preminulih ovc, opozorilne narave. Kmetje obljubljajo, da bodo naslednjič kadavre prepeljali pred parlament. Protestniki pa so ministrstvo za naravne vire in prostor ter vse ostale pristojne pozvali, da nemudoma ukrepajo. 

'Če se bo razvedelo, da se tukaj sprehajajo zveri, lahko pozabite na turizem' 

"Ne gre več le za živali in kmete, ampak za vse državljane. Vprašanje je, ali lahko ljudje sploh še prosto gobarijo, kolesarijo, hribolazijo ali se sprehajajo po gozdu. Volkovi namreč izgubljajo strah, zato bodo plen počasi iskali med ljudmi", je opozoril Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije. To potrjujejo tudi prestrašene občanke in kmetovalke, ki pravijo, da se ponoči celo sliši volčje tuljenje. Ob tem je izpostavil nedavna incidenta v Italiji, kjer je medved ubil sprehajalca, in na Poljskem, kjer je ob napadu volkov umrl pastir. 

Bled z okolico je svetovno uveljavljena turistična destinacija, pri čemer je velik poudarek dan obisku narave. "Če se bo razvedelo, da se tukaj sprehajajo zveri, lahko pozabite na turizem," je bil jasen.

Protesta se je udeležil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič, ki je pozval tudi k spremembam na evropski ravni. Zveri se mora po njegovem prepričanju obravnavati kot lovne živali, da lahko vsaka država sama regulira njihovo število na določenem območju.

Na družbenih omrežjih so se medtem pojavila opozorila, da je bila ograja v primeru nedeljskega napada volkov na drobnico prenizka, ob tem pa se pojavljajo tudi dvomi o argumentih Civilne iniciative 71, da ograje ne delujejo in da je treba začeti z odstrelom volkov.

Žveglič je v nagovoru zbranim pojasnil kompleksnost vzpostavljanja ograjenih območij v Alpskem svetu, Torkar pa vabi dvomljivce, da se skupaj ob tuljenju volkov sprehodijo po naravi. "Če same zadeve ne čutiš na svoji koži, verjamem, da se lahko zgodi tudi kakšen tak komentar, a če resno premisliš in ko si sam prizadet, potem verjamem, da tisti, ki je tak komentar napisal, zapisa ne bo nikoli več ponovil," je dejal v izjavi za medije.

Ministrstvo: Vzroke za pogin drobnice bo pokazala genska analiza 

Kot so razložili na ministrstvu za naravne vire, so bili o dogodku na Bledu, v katerem so bile v noči na nedeljo domnevno zaradi napada volka pokončane štiri ovce, dve pa sta pogrešani, obveščeni danes. Strokovna služba ministrstva je po pogovoru s policijo in zavodom za gozdove ugotovila, da zaščitna ograja, znotraj katere je bila drobnica, ni poškodovana. "Predstavnik zavoda je po terenskem ogledu pašnika in pokončanih ovc odredil gensko analizo, ki bo dodatno pokazala, zakaj je drobnica poginila, saj na zaščitni ograji ni bilo znakov vdora, med drobnico pa je bil pes. Rezultati genske analize bodo znani v kratkem," so navedli.

Ob tem poudarjajo, da ukrepov posega v populacijo, ki jih izvajajo v primeru rjavega medveda, za volka ne morejo izvajati. Iz sodbe sodišča EU v zvezi s kvotnim odstrelom namreč izhaja, da je takšen poseg mogoč, vendar je pomembno pred tem preučiti stanje ohranjenosti populacije in njene biološke značilnosti. Volk je vrsta, ki živi v tropih in brani svoj teritorij, zato prenamnožitev, kot so jo dokazali s strokovno ekspertizo pri rjavem medvedu, ni mogoča, so dodali.

"V populacijo volka lahko posegamo z odvzemom iz narave z odstrelom posameznih osebkov, kadar so za to izpolnjeni pogoji trojnega testa, in sicer če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, kot sta na primer preprečitev resne škode in zagotavljanje koristi varstva živalske vrste," so nanizali.  Letos so odstrelili dva križanca, tudi lani, štiri volkove z interventnim zakonom pa nazadnje leta 2019. 

Ob tem so spomnili, da že zdaj izvajajo več ukrepov upravljanja z velikimi zvermi, kot je izplačevanje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst. Pri tem prednostno obravnavajo primere, ko škoda nastane na rejnih živali, in sicer na območjih, kjer se volk pojavi prvič in kjer je škoda resna.

Po njihovih navedbah aktivno sodelujejo tudi z Zavodom za gozdove Slovenije, ministrstvo pa sofinancira tudi dodatne zaščitne ukrepe za varovanje rejnih živali. V zvezi z upravljanjem velikih zveri so minuli petek pripravili tudi posvet, v okviru katerega je bilo po njihovih navedbah podanih kar nekaj rešitev in nastavkov za izboljšanje sistema upravljanja veliki zveri, kot je prednostna obravnava vlog in pospešitev izplačevanja odškodnin.