Namesto dopolnilnega zavarovanja obvezni prispevek 35 evrov

Poslanci Gibanja Svoboda so v torek zvečer v parlamentarni postopek vložili spremembo zakona, s katero se dopolnilno zavarovanje prenaša v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku. Kot je razvidno iz predloga novele, ki smo ga pridobili v uredništvu, bi bili zavezanci za plačilo tega prispevka vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi prispevek plačali z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov.  

Sredstev ne bi več prejemale tri zasebne zavarovalnice, ampak ZZZS. Višina obveznega prispevka bi bila enaka za vse in bi znašala 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno, pri čemer bi upoštevali rast povprečne bruto plače v Sloveniji. 

Predlagatelji želijo preprečiti neupravičen dvig premije in s tem ohraniti visok delež oseb, vključenih v zdravstveno zavarovanje, ki bo krilo vse stroške zdravljenja, zdravil in medicinskih pripomočkov. Prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje bi po njihovem mnenju odpravil tudi del obratovalnih stroškov in dobičke treh zavarovalnic, ki danes izvajajo dopolnilno zavarovanje, ta sredstva pa bi se porabila za financiranje zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva.  

O predlogu novele zakona so na današnji novinarski konferenci spregovorili premier Robert Golob, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za finance Klemen Boštjančič, vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic in poslanka ter predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič. Prav tako sta predlog poslancev Svobode komentirala poslanka SD Meira Hot in koordinator Levice Luka Mesec.

Vlada bo do septembra zamrznila cene dopolnilnega zavarovanja

Golob je ocenil, da je predlog novele zakona korak v pravo smer, s preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja pa bodo dosegli dva cilja – prvi je preprečiti podražitve, drugi pa, da ne bo več zasebnih dobičkov iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Do konca leta 2024 nato vlada načrtuje preoblikovanje financiranja celotne zdravstvene blagajne, da bo ta bolj socialno pravična. "S tem, ko združujemo zavarovanja, bosta tudi preoblikovanje in iskanje socialno pravičnih rešitev neprimerno lažja," je poudaril. Če se ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bi lotili, bi zavarovalnice po mnenju Goloba tekmovale, kdo bi bolj dvignil prispevek. Premier ocenjuje, da bodo ljudje na letni ravni tako prihranili najmanj 180 milijonov evrov, kar so izračunali na podlagi napovedi podražitve, ki jo je napovedala Generali. 

Ob tem je tudi napovedal, da bo vlada v 10 dneh sprejela uredbo o zamrznitvi cen dopolnilnega zavarovanja do uveljavitve novele zakona. Ta naj bi začela veljati s 1. septembrom 2023. 

Minister Bešič Loredan je spomnil, da je v petek opravil razgovor z vsemi tremi zavarovalnicami. "Točka, na kateri je prišlo do preloma, je, da je dopolnilno zavarovanje za vse tri zavarovalnice zgolj in samo zavarovalni produkt. Namera zavarovalnice Generali, da dvigne premijo, je za nas nesprejemljiva," je povedal. Po njegovem mnenju smo na prelomni točki reforme zdravstvenega sistema, novela zakona pa je nujno potreben korak, da pridemo tja, kamor nameravamo priti. 

Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da sta z ministrom za zdravje glede ukrepov 100-odstotno usklajena. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic pa je pojasnil, da je predlog vložen po rednem postopku, kar omogoča izboljšave in nadgradnje. "Pacientu dajemo zdravilo direktno v žilo in ne zavarujemo rane z obližem."

Odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS je politična

Na najavo so se odzvali tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala, da je odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS politična, vsebine pa ne more komentirati, dokler ne prebere novele, poroča STA. 

Mlakarjeva tudi ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo ZZZS lahko ohranila premijo v višini 35 evrov, kot jo določa novela.

Iz ZZZS pa so za STA sporočili, da še ne morejo podati mnenja, ker predlog zakona še ni javno objavljen in še ni znana časovnica za njegovo obravnavo. "Praviloma pa mnenja k takšnim zakonom sprejemata Upravni odbor ZZZS in Skupščina ZZZS," so dodali.

Delodajalci: Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne sme biti breme gospodarstva

Delodajalci ostro nasprotujejo kakršnemu koli povečevanju obremenitve delodajalcev, so novico, da so poslanci Svobode v DZ vložili novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, danes pospremila delodajalska združenja. Za zdaj sicer bistvenih vsebinskih sprememb niso zaznala, so pa previdna, ker s predlogom še niso podrobno seznanjena.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so uvodoma poudarili, da predlog zakona težko podrobno komentirajo, saj s konkretno vsebino zakona še niso seznanjeni. Glede na dosedanje informacije naj za zavarovance in delodajalce ne bi prinesel velikih vsebinskih sprememb, ugotavljajo.

"Iz trenutno razpoložljivih informacij v medijih naj bi breme pavšalnega zneska prispevka za zdravstveno zavarovanje tudi v prihodnje nosil zaposleni sam, le delodajalec naj bi znesek po novem nakazal Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije," so povzeli. Se pa po njihovih besedah postavljajo vprašanja, kaj bo s tistimi, ki so se zavestno odločili za neplačevanje tega zavarovanja, kaj z nezaposlenimi, ki to zavarovanje plačujejo, in kaj z zavarovalnicami, ki ta produkt sedaj ponujajo.

Kot so podčrtali, pa nasprotujejo kakršnemu koli povečevanju obremenitve delodajalcev, saj da so delodajalci v Sloveniji prav zaradi prispevkov že danes med najbolj obremenjenimi v Evropi.

Še bolj kratki so bili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), kjer so navedli le, da se zavzemajo za stabilen in predvidljiv sistem zdravstvenega zavarovanja s čim manj birokracije. Ob tem pričakujejo, da košarica pravic ostane vsaj v enakem obsegu kot do sedaj, in sicer za vse, ki vplačujejo, tako za zaposlene kot ostale deležnike.

Da absolutno nasprotujejo kakršni koli dodatni obremenitvi delodajalcev, pa so se na dogajanje odzvali tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Prav tako si ne morejo predstavljati, da bi se plače delavcev zaradi sprememb sistema t. i. dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja znižale. Od odgovornih zato pričakujejo, da se pred kakršno koli spremembo obstoječega sistema opravi temeljito strokovno razpravo.

Tudi v TZS so sicer zapisali, da s predlogom zakona niso seznanjeni, opozorili pa so še, da o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni potekal socialni dialog na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).

"Glede na današnje izjave predsednika vlade, spremembe ne bodo predstavljale dodatne obremenitve plač, v OZS pa upamo, da država tega bremena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v prihodnje ne bo prenesla v breme delodajalcev," so bili v odzivu previdni tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Ob tem so opozorili, da bo pri delodajalcih prišlo do sprememb v administraciji pri obračunu plač.

Na napovedane spremembe so se odzvali tudi iz zavarovalnic Vzajemna in Triglav ter iz Slovenskega zavarovalnega združenja. 

Na napovedane spremembe so se odzvali tudi v iniciativi Glas ljudstva

"V iniciativi Glas ljudstva nas veseli, da je po več mesecih vlada vendarle deloma slišala naše utemeljene pozive in predloge, da se nemudoma ukine dopolnilno zavarovanje in preneha polniti žepe zavarovalnic z našimi sredstvi za javno zdravstvo. Sploh glede na to, da je še nedavno napovedovala ukinitev za leto 2025, dobičke zasebnih zavarovalnic pa predstavljala kot drobiž, plen kurjih tatov," so zapisali, ob tem pa poudarili, da predlagani zakon v trenutni obliki ne naslavlja osnovne nepravičnosti sedanje ureditve, v kateri enak prispevek za vse bistveno bolj obremenjuje tiste z nižjimi prihodki. "Za odpravo te nepravičnosti smo v iniciativi Glas ljudstva napisali dva zakonska predloga, spremembo ZZVZZ in ZPSV, ki smo ju javnosti, predsedniku vlade in poslanskim skupinam že predstavili," so zapisali. 

Skladno z napovedmi na današnji tiskovni konferenci v iniciativi pričakujejo, da bodo v naslednjih dneh povabljeni k javni razpravi in sodelovanju pri podrobnejšem oblikovanju zakona. "V svojih predlogih za dopolnitev se bomo zavzemali, da se že v to začasno predlagano ureditev uvedejo proporcionalna plačila, ki edina lahko zagotovijo, da zaradi predlaganih sprememb ne bodo dodatno obremenjeni tisti, ki si dopolnilnega zavarovanja že zdaj sploh niso mogli privoščiti," so še dejali. 

Inštitut 1. oktober pripravil svojo različico predloga zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec SDS ter predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar je danes dejal, da je največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda v torek v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s čimer so prehiteli Inštitut 1. oktober, ki je svoj predlog zakona nameraval vložiti danes. Tega so po Ruparjevih besedah v inštitutu veseli, saj naj bi jih prav oni s svojimi aktivnostmi spodbudili k hitrejšemu reševanju te problematike. S predlogom Inštituta 1. oktober bo vsak posameznik prihranil 450 evrov na leto, je še dejal Rupar. 

Koaliciji so v inštitutu dali 50 dni, da svoj predlog novele zakona tudi sprejmejo, saj bodo v nasprotnem primeru upokojenci po Ruparjevih besedah protestirali dan in noč.

Dotaknil se je tudi možnih finančnih virov za predlog zakona, ki ga je pripravil inštitut. Dejal je, da je treba najti 660 milijonov evrov, ki se trenutno steka v zasebne zavarovalnice, iskanje finančnih virov pa sicer po njegovem mnenju ni stvar inštituta. Ob tem je kot možnost, kje dobiti proračunska sredstva, omenil sredstva za financiranje nevladnih organizacij, oskrbo beguncev in financiranje kulture.

Generali napovedala dvig premije

V času, ko smo priča turbulentnemu dogajanju v slovenskem zdravstvu, je pred dnevi odjeknila še novica, da se draži dopolnilno zavarovanje. Za zdaj so se za ta korak odločili v zavarovalnici Generali in napovedali 30-odstotni dvig premije. Z majem se bo tako znesek na položnici dvignil za 10 evrov. Kot so pojasnili, so glavni razlogi za podražitev neugodni trendi na področju zdravstvenih storitev, in sicer rast cen zdravstvenih storitev (t. i. medicinska inflacija) in rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu. Podražitev v prihodnje ne izključujejo niti druge zavarovalnice.

Zdravstveni minister Bešič Loredan je pretekli teden dejal, da je dvig premije po oceni vlade neupravičen. Napovedal je, da bodo naredili natančno analizo, so pa že ugotovili, da so se stroški v zdravstvenem sistemu bistveno zvišali in to precej več, kot so mislili. "Moramo stopiti na stran ljudi. Dejstvo je, da je dvig za 10 evrov za marsikoga preveč," je ocenil. Ob tem je opozoril, da lahko, če vse tri zavarovalnice enakomerno dvignejo premijo, pride do tega, da prebivalci ne bodo več plačevali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Povedal je tudi, da bo vlada vztrajala pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da bi lahko časovnico skrajšali. Do zdaj je bilo namreč načrtovano, da se dopolnilno zavarovanje ukinja s 1. januarjem 2025.