Po nezakoniti raciji brez premikov, predsednica kritična do Avstrije

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v okviru delovnega obiska na avstrijskem Koroškem obiskala Peršmanovo domačijo, kjer si je ogledala stalno muzejsko razstavo o usodi koroške slovenske skupnosti in partizanskem odporu med drugo svetovno vojno. Na Peršmanovi domačiji se je srečala s predstavniki Društva Peršman, s potomci tamkajšnjih žrtev nacizma iz družin Sadovnik in Kogoj ter s predstavniki Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Zahvalila se jim je za ohranjanje spomina na odpor ter na koroške slovenske žrtve nacističnega režima.

Kot je poudarila v izjavi za medije, se od objave poročila posebne komisije avstrijskega notranjega ministrstva, ki je ugotovila, da je bila racija nezakonita in nesorazmerna, ni zgodilo nič.

Ob tem je predsednica izrazila željo, da bi Avstrija udejanjila vsaj eno od priporočil komisije, to je izobraževanje policistov o zgodovinskem pomenu Peršmanove domačije. Na tem kraju so nacisti leta 1945 umorili enajst članov dveh slovenskih družin.

"Lanski dogodek pušča posledice pri koroških Slovencih," je še dejala Nataša Pirc Musar. Dodala je, da upa, da bo Avstrija njihovo bolečino zaznala in bo v zvezi z incidentom in manjšino ukrepala hitreje.

Predsednica, ki se je pri Peršmanu danes med drugim sešla s potomci ubitih družin, je dejala, da bi se tovrstne težave morale reševati tudi zato, ker so jo sogovorniki opozorili na porast sovražnega govora na družbenih omrežjih v zadnjem času. Vsako neukrepanje države lahko sproži val nove sovražnosti, je opozorila.

Sestala se je tudi z mladimi koroškimi Slovenci, predstavniki študentskih in dijaških organizacij, ter z njimi razpravljala o prihodnosti mladih na avstrijskem Koroškem. Kot je poudarila, jo ti mladi navdajajo z optimizmom za razvoj slovenske skupnosti na tem območju. Predstavili so ji namreč odločenost za še tesnejše sodelovanje in enotno nastopanje z močnim glasom navzven in znotraj slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem. Njihova samozavest in angažiranost kot prihodnih nosilcev narodnega spomina sta posebej dragoceni. Zato je po njenem mnenju še toliko bolj nesprejemljivo, da so bili lani poleti prav mladi tarča grobega in protipravnega policijskega posega na Peršmanovi domačiji, so sporočili iz urada predsednice RS.

Na domačiji si je predsednica tudi ogledala stalno razstavo o usodi slovenske manjšine in partizanskem odporu med drugo svetovno vojno. Nato se je med drugim ločeno sešla s predstavniki Društva Peršman, ki upravlja muzej, in mladimi koroškimi Slovenci, predstavniki študentskih in dijaških organizacij.

Predsednica si je v nadaljevanju s predstavniki krovnih in drugih organizacij slovenske narodne skupnosti izmenjala poglede o ključnih vprašanjih obstoja in razvoja skupnosti. Slovenija podpira prizadevanja slovenske narodne manjšine v Avstriji proti marginalizaciji njene zgodovine, jezika in kulture ter ostaja zavezana vsestranski podpori za dolgoročno ureditev manjšinskih pravic v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe.

Navedena stališča je v nadaljnjem pogovoru predstavila tudi deželnemu glavarju Koroške dr. Petru Kaiserju. "Izrazila je zadovoljstvo, da se sodelovanje med Republiko Slovenijo in deželo Koroško v zadnjem obdobju uspešno razvija na mnogih področjih. Pozdravila je delo Skupnega odbora Slovenija-Koroška ter dinamično gospodarsko sodelovanje med partnerji na obeh straneh meje. Deželnemu glavarju se je zahvalila za njegov osebni prispevek k razvoju odnosov med Slovenijo in deželo Koroško, kar ugodno vpliva tudi na odnose na meddržavni ravni," so zapisali v uradu.

Prepoznala je tudi njegov prispevek k sožitju in dialogu v korist slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem. Kot je še poudarila, Slovenija pozdravlja vse dejavnosti dežele Koroške, ki prispevajo k napredku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, njeni večji prepoznavnosti in sprejetosti, saj ta predstavlja nenadomestljiv del identitete in kulturne raznolikosti dežele.

Predsednica Pirc Musarjeva je izrazila upanje, da bo Avstrija začutila bolečino koroških Slovencev in posledično sprožila hitrejše reševanje problematike z domačije Peršman kot tudi vseh ostalih odprtih vprašanj, povezanih s Slovenci na avstrijskem Koroškem.

Slovenija namreč pričakuje okrepljeno podporo deželnih in zveznih oblasti pri reševanju vseh odprtih vprašanj položaja in uresničevanja pravic slovenske narodne manjšine v Avstriji, skladno z zavezami iz Avstrijske državne pogodbe. Posebej je poudarila potrebo po hitrejšem napredku pri reformi dvojezičnega sodstva in uporabi slovenskega jezika v javni upravi kot tudi po dvigu kakovosti dvojezičnega šolstva na vseh ravneh.

"Slovenija prav tako pričakuje, da bodo vsi dogodki, ki pomenijo izraz nestrpnosti ali nesprejemanja slovenske manjšine, temeljito preiskani in ustrezno sankcionirani. Namesto vedno novih uradniških pojasnil pričakuje dosledno in prednostno uresničevanje vseh priporočil iz poročila analitične komisije avstrijskega ministrstva za notranje zadeve o dogodku na Peršmanovi domačiji, v skladu z načeli pravne države in vladavine prava," so sporočili iz urada predsednice.

Obisk na avstrijskem Koroškem je predsednica sklenila s srečanjem z župani obmejnih občin – petih slovenskih in devetih avstrijskih, ki sodelujejo v okviru Geoparka Karavanke, ki predstavlja dobro prakso čezmejnega regionalnega razvoja obmejnega območja.